KLIK

Govorijo v dvojini, slišim prepih v sosednji hiši. Mehurček nabreka.

Nad streho je zapisano

mislijo.

Edina resnica je ta, da se zapirajo med štiri stene.

Stik. Stik stene in stikala.

Samo dotik je potreben. Razsvetli se in ječi.

Notranjost.

Klik. Telo na telo, telo v telesu.

Razbremeni se napetost. V krik.

Kri se razlije pa nikoli ne izkrvavimo.

Klik. Odpre se nova stran.

Knjiga je šelestela kot šelesti veter. Prevetrila je um.

Klik le utruja oči. Klik. Klik. Bolne oči.

In svet prevlečen čez njih. Bolan svet. Klik.

Nimam časa za kosilo. Klik.

Kje je zdaj dvojina? No, kje je dvojina? Kje?

Klik. Miška brez repa. Klik.

Vrzi psu pomoje, se dere, kadar se vzdrži psovk.

Vsebina hiše je prazna pa toliko je zgodb.

K maši je nesla butaro. In se potem hvalila. Da je bila njena najlepša. Če jo vprašam ali je segla v nebo. Bo rekla –

višji od moje sta bili samo dve.

(tiho goltanje odvečne sline)

Odzvanja dvanajst h.

Če ne sliši mojih besed, ne more razumeti, da nimava

istih življenjskih nazorov.

Poklic(a)na mati. S popkovino duši novorojence.

Drugi polovici je tako zelo podrejena,

da ji stežka rečemo polovica.

Govori pa v dvojini, ko sama jé kosilo.

Klik klik klik

Vedno predzadnji. Klik.

In ko jo je udaril zadnjič, jo je pretepal

še naprej.

Naju ne bo. Ne bova prišla. Nimava časa.

Drugič pa ne bova zamudila,

obljubim.

Preden naredi klik, se nasmejem.

Klik.

(Tjaša Plazar)

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s