Pesnik, Azra, Jurček za vedno

Nihče nima več časa in potrpljenja za polnočne izlive ljubezni in pijanske obljube večnega prijateljstva, nihče v torbi ne prenaša alkoholnih pisal, ki bi kljubovala duhu časa. Vse se je spremenilo. Tako kot straniščno poezijo pa je tudi glavne akterje filma povozil neustavljiv vlak družbenega napredka in razvoja. To dejstvo postane jasno, ko Azra ob raziskovanju stranišča v Channel Zero spozna morebitno neuspešnost svojega projekta in življenja. Med dokumentiranjem straniščnih zapisov namreč spozna, da je njihovo število drastično upadlo. Namesto zgodb iz sekreta sedaj med prevozi z javnim prometom spremljamo zapise na multimedijskih zaslonih in kratke zabeležke na Twitter profilih. Zdi se, da je čas straniščnih poetov minil, ravno tako nenadno in nepričakovano kot se je končala mladost nepremagljivih Jurčka, Pesnika in Azre.

Film Zgodbe iz sekreta odpira okno v svet posameznikov, ki si kot taki nikoli ne bi prislužili ovekovečenja na filmskem platnu ali na straneh romana. Ko so Jurček, Azra in Pesnik leta 1991, prelomnega leta, ki ga je zaznamovalo vsesplošno hrepenenje po lepši in prijaznejši prihodnosti, na stene stranišča ljubljanskega nočnega kluba napisali svojo obljubo večnega prijateljstva, pa so v mislih imeli ravno velika dejanja in veličastna življenja vredna ovekovečenja v spektakularnih epskih pesnitvah. Pri šestnajstih se vsakdo sam sebi zdi nepremagljiv in nezmotljiv. Realnost, s katero so sočeni sedaj, pa je seveda povsem drugačna; sorodne duše, ki so tako močno zaznamovale našo mladost, postanejo le bežni znanci, ki jih srečujemo na poti med tem in onim opravkom. Dejansko se zdi, da je celo življenje zreducirano na utrinke realnosti med opravki, s katerimi si zapolnimo dan. »Kuća pos’o, pos’o kuća, kuća pos’o, pos’o kuća …«

Najlepše je razpoloženje protagonistov povzeto s citatom v enem izmed uvodnih kadrov:  »Ustavite Zemljo, želim izstopiti.« Takšna zmedenost, neprilagojenost in odtujenost pa boli še toliko močneje, ker je povsem ponotranjena. Notranji demoni, s katerimi se borijo, so namreč tako izmuzljivi in nedoločljivi kot otroške pošasti izpod postelje, ki so jim kot otrokom kratile spanec. Uspešna umetnica Azra začne jutra z skodelico prave bosanske kave in solzami, ki jih zakriva s smehom. Na zunaj ima – tako kot uspešni zdravnik Jurček – vse, a še vseeno se iz dneva v dan prebija potrta in povsem brez neskončne volje do življenja, ki je zaznamovalo uporniško, bojevito šestnajstletnico, ki se je v družbi svojih prijateljev počutila nepremagljiva. Vprašanje, ki se pri tem ponavlja gledalcu, je: »Le kje se je vse zalomilo?«

Tako kot je namreč značilno za to tako imenovano »izgubljeno generacijo«, se boj posameznikov namesto na bojiščih svetovnih vojn odvija globoko pod površjem zloščenih fasad in maničnih nasmehov. Naša največja vojna je notranja vojna, o kateri pa je skoraj prepovedano govoriti. Film tako zaznamuje močan pridih nostalgije, ki je tako značilen za ljudi, ki jih je povozil čas. Nepripravljeni za boj, ki določa kapitalistično družbo, spoznavajo, da življenje nikakor ni takšno kot so si ga polni upanja predstavljali daljnega leta 1991. Jurček se spopada z svojo homoseksualnostjo, Pesnik s težavami, ki jih prinaša status prekarnega delavca, Azra pa spozna, da je med nosečnostjo vse drugače. Njihovi problemi niso gmotne narave, saj sta vsaj Jurček in Azra na zunaj uspešna in funkcionalna člana družbe, s tem pa se prepad in tesnoba, ki zazeva med javno persono in notranjostjo posameznika, le še poveča.

Na nek način pa se mi zdi, da je zgodba o vsakdanjih življenjih glavnih junakov ravno tako zgodba o Ljubljani in o vseh ekscentrikih in čudakih, ki ji pravimo dom. Na gledalca lahko tako podobe mesta in kotičkov, ki jih tudi sami še predobro poznamo, naredijo takšen vtis, da bi si prestolnica nemara zaslužila celo svojo omembo v odjavni špici. Megleni jesenski dnevi in oblaki, obteženi z dežjem, ki mu, kot se zdi, ni konca, odražajo razpoloženje in navidezno vdanost v usodo, ki zaznamuje glavne junake te še kako aktualne zgodbe.

Jerica Šemerl-Harmel

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s