Južnobostonske ulice so rdeče. Krvavo rdeče.

www.imdb.com 214 × 317 Black Mass (2015) PosterJohny Depp, skoraj neprepoznavni gangsterski polizanec, se v Črni maši s suverenostjo in z vsem entuziazmom pohlepnega kriminalca postavi ob bok Robertu de Niru v Dobrih fantih. Njegov lik, resnični James Whitey Bulger, z vztrajnostjo nepomembne ribe, ki želi brezpogojno postati pomemben (če ne glavni, kakopak!) člen prehranjevalne verige, ne izbira nasprotnikov. Proti vsem in vsemu je, jezen fant, ki si pač poželi malce razkošja in blišča, ki mu ga eksplicitno ponuja Boston. Le vzeti si je treba, kar je državno, vzeti z vso hladnokrvnostjo in brezbrižnostjo, tipično za serijske morilce. A Bulger ni muha enodnevnica z močno omajanim psihološkim profilom, da bi pristal za rešetkami. Bulger se ne da. Njegovi streli so bili najbolj ubrani v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, docela so ga razkrinkali ter obsodili šele pred štirimi leti. Njegovi metki so prenehali podirati, ko je bil že sivolas gospod, precej častitljive starosti.

Filmska zgodba, katere začetek je datiran z letom 1975, se odvija na ulicah, kjer nikoli ni miru. Korupcija, ovajanje, ubijanje in teror  so del preživetvene borbe. In Bulger si še kako želi živeti. Njegova kriminalna združba ˝Winter Hill Gang˝ je brezkompromisna in hoče vladati kapitalistični Ameriki. V Bostonu vidi potencial; neizmerni kapital, ki se pretaka po ulicah. Zaradi želje po moči in absolutni kriminalni oblasti se zato po umazanih ameriških tleh na gosto pretaka še kri. A protagonist ni etabliran s preteklostjo svojih prednikov; kot reven fant je – kako tipično ameriško – pristal na ulici, a (še bolj logično!) uspel in se odrešil negativnih socialnih prizvokov. Njegov brat, senator – ki je bil po nazivu sodeč malo bolj dovzeten za guljenje šolskih klopi -, in stranski lik tega filma, si ni mazal rok z vso ulično golaznijo, sodelovanje z združbo pa je vseeno zavito v veliko skrivnost. Družinske vezi so pomembne tudi pri kriminalcih; dokler ne gre za vprašanja časti in ponosa, je družina – tako kot pri mafijcih – svéta. Tudi Bulger ni zgolj mašina, nečustveni robot, ki podnevi in ponoči koplje po vseh smetiščih okolice. Ima dom in svoje zavetje. Njegova bratovščina praznuje božič skupaj, tako kot vsi Sopranovi.  Doma je oče, morda malce netipičen (ko majhnemu sinu pojasni, da se lahko tepe, vendar brez občinstva), a svojo vlogo moža in glave družine jemlje smrtno resno. Tudi govori tako. Strelja in ubija se lahko, normalno, a potiho in pod preprogo, doma pa je čist, spodoben in poslušen. Dvojna identiteta. A Bulger ni zgolj osamljeni uničujoči jezdec, ni omejen psihopat, da bi zaradi razklane razbolele notranjosti (ali zunanjosti) ubijal. Ah, on ubija in ovaja zaradi denarja. Povezan je s FBI-jem, s katerim sta gonilna sila Južnega Bostona. Navaden ovaduh? S stilom in neizmerno željo po bogastvu. Izdajalci – v praksi in filmih – pristanejo na smetišču zgodovine. Njih nihče ne mara in slej ko prej dobijo svoj zadnji sunek pod rebra. A ne osrednji (anti)junak. Režiser Scott Cooper je običajne majhne nepomembneže, nekarizmatične nebodijihtreba ovaduhe transformiral v lik briljantno iznajdljivega Bulgerja, največjega frajerja podzemeljske ameriške scene. Netipičen je, hladen kot njegova pištola, uničujoč in neuničljiv. Karizmatičen, da! Tudi vsa kravatarska (politična) kosila in večerje mu ne prinašajo kakšnih posebnih bonitet, kralj je, z ne povsem dodelanim ozadjem, ki bi ga lahko uničilo. V tem gnilem zahodnjaškem kolesju preživetja ni marioneta, da bi streljala na poziv. Ne prostituira se, morda zgolj malo flirta z Zveznim preiskovalnim uradom – novo obleko je pač treba imeti -, a dlje ne gre. Lahko bi ga uničili, ga ujeli nepripravljenega in mu naprtili izdajstva, umore, vse grozote tega sveta, toda tudi trden je. Rahlo plešast, z izrazitimi obraznimi potezami, natančen, celo pikolovski, se oprezno kot podgana (no, fizičnemu izgledu primerno) giblje po rovih gnoja ter nesnage in podira keglje. Mafijce,ulične konkurente, manjše in večje nasprotnike. Vedno znova, kajti nihče ne določa, kdaj je bil prelit res zadnji liter krvi. Perfektna (krvavordeča) zaciklanost.

Četudi v ospredje resda ne gre postaviti diametralno nasprotnega si človeka doma in v službi – in mogoče je režiser res želel pokazati tudi tisto bolj človeško plat gangsterjev, ki pa smo jo itak že neštetokrat videli -, se lahko vsaj vprašamo o smislu tovrstnega početja. Smisel Jamesa Bulgerja? Sveta vladar, ki razvadi in razvaja. Zato si lahko zraven privošči še toplo posteljo. Dovolj razumno.

Anita Volčanjšek

slika: http://www.imdb.com 214 × 317 Black Mass (2015) Poster

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s