Karikirano mravljišče človeških napak

Portugalski režiser Miguel Gomes je v filmu 1001 noč: Obup – sicer del trilogoje, predvajane na 26. Liffu v Kinodvoru – zarezal globoko v družbeno plast Portugalske, države, ki je že nekaj časa v krizi. Četudi naslov obeta zgodbo v smislu pravljice, film le po strukturi – kakor na začetku napove že pripovedovalka vseh zgodb – malce spomni na zbirko arabskih pripovedk. Gomes predstavi tri različne pripovedi, katerim je skupno, da želijo opozoriti na bizarnost politike ter nepravilnosti državnega sistema.

Obup, kakor pove podnaslov, veje iz vseh treh delov, a je film vendarle svojevrstna mešanica tragikomičnih elementov, ki pri gledalcu vzbudijo precej mešane občutke. Korupcija, absurden ustroj sodišč, revščina; téme, pogosto prenesene na filmski trak in zato težko prikazana na nov, svež način. Režiser se v prvem delu posveti samotarju in morilcu Simeu, ki uspešno beži pred roko pravice. Samotna in slikovita pokrajina prej kot v današnji čas popeljeta v pozno 19. stoletje, protagonistov način življenja in nenehen beg pred čuvaji zakona pa na koncu pridobijo komičen pridah. Gomes okrca okorelo in neiznajdljivo policijo, obenem pa ne dovoli, da (anti)junaka zares spoznamo. O njegovi zločinski poti pripovedujejo zgolj drugi, sama fizična dejanja pa kažejo zgolj na ostarelega ljubitelja živali, ki se zaradi ˝nečesa˝ plazi po stranpoteh. Počasna atmosfera in dolgi kadri obljubljajo jasen konec, a je gledalec nekako nepotešen. Starec  kar naenkrat – nenaden preobrat – postane vaški junak; a zmagovalec je zato, ker se je dolgo uspešno upiral rešetkam, a je pri častitljivi starosti vendarle ujet. Posmeh veje iz prve zgodbe, ki bi se lahko nadaljevala in z lahkoto nadomestila drugi dve pripovedi. Iz pustega, a ekspresivnega toposa nas režiser – v stilu pripovedovanja večernih zgodb – popelje na sodišče. Sprva razumska in realna sodba se sprevrže v kaotično mravljišče absurdnih tožb in bizarnih tožnikov, kjer je vulgarno besedišče del vsebinsko klavrnih obtoževanj. Ja, avtor želi razgaliti nesmiseln ustroj portuglskih sodišč, a s karikiranjem – krave, duh iz steklenice in grozljive maske kot priče – vendarle pretirava. Sodba je (pre)dolga, poanta prizora pa že zdavnaj jasna. Še sodnica, sama pred občinstvom, ki sedi na odprtem – po principu amfiteatra -, se zlomi pod težo grotesknih obtoževanj in natolcevanj. Vse je le igra, zakoni veljalo le za malega človeka, ki pod pritiskom bruha nesmisle. Skoraj pravljični prizor s precej nejasnim koncem – nobena sodba ni potrjena ali ovržena – nas prestavi v zadnji del, v blokovsko naselje. Gomes se v tej pripovedi posveti vsakdanjim ljudem brez perspektive in prihodnosti. Revščina in nekakšna nedefinirana žalost vejeta iz zidov nepreglednih stanovanj. A vendar, režiser gre dlje; v fokus ne postavi blišč in bedo portugalskega delavca, v središču je pes Dixie. Svetla točka v življenju slehernika? Pes povezuje skupino nastopajočih, ki jih pestijo finančne in zdravstvene težave. Štirinožni prijatelj ni rešitev (njegova bivša lastnika vseeno storita samomor), morda zgolj pobeg od sivega vsakdana. Nehumanost humanitarnih društev, neurejena stanovanja in brezposelnost mladih (in starejših); problemi, ki ju preko štirinožca izpostavi režiser. In ja, pes je srečen, četudi tedensko menja skrbnike, človekova žalost pa je še vedno permanentna in neizkoreninjena.

Drugi del trilogije izpostavi nekaj izjemno perečih problemov, a na konfuzen in preveč karikiran način. Koktajl zgodb – tako različnih, a vendarle s skupnim imenovalcem – dodobra seseklja nepravilnosti države v krizi, a je odvečnih elementov očitno preveč. Gomes je kritičen in neizprosen, pravilno, a take tematike ne gre ovijati v mitološka bitja, živali in samotne jezdece. Situacija v državi (in celi Evropi) je namreč dovolj bizarna že sama po sebi.

Anita Volčanjšek

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s