Klasičnim upokojencem vstop strogo prepovedan

Japonski režiser Takeshi Kitano (Ognjemet, Vrelišče, Kikujiro)  v svojem najnovejšem filmu Ryuzo in sedem veličastnih preplete dva žanra, elemente gangsterskega filma in komedijo. Da bo v dvorani permanentno odmeval smeh, je razvidno že v prvem prizoru, ki pokaže junakovo mišljenje o svoji družini (zgolj nuja) in njegov fizični izgled (tetovaže). Ryuzo je namreč agilen upokojenec, ki ne priznava let in slabe kondicije. Kot nekdanji ˝bojevnik˝ ohranja videz mogočnega in neustrašnega gangsterja, obenem pa se preko njegovih občasnih infantilnih (a komičnih) dejanj kaže tista nežna plat, ki mu je onemogočala sloves hudobnega ter nepremagljivega nasprotnika.  Kitano precej perečo tematiko – brezizhodnost in slab finančni položaj starostnikov – prikaže na duhovit način, s katerim sporoča, da je jesen življenja lahko zabavna nizki pokojnini navkljub.

Dobri in slabi, humani in nečloveški tako lahko popredalčkamo nastopajoče v tej japonski različici kakšne ameriške akcijske komedije. Ryuzo in sedem nekdanjih pajdašev tvorijo tolpo prekanjenih, a v svojem bistvu čisto spodobnih ljudi z občutkom za moralo in vrednote. V zgodbo se kakopak integrirajo njihovi veliko mlajši nasprotniki, ki za dosego cilja uporabljajo nelegalna sredstva. Po vseh bolj ali manj duhovitih zapletih – nesreča pri stavnicah, pomanjkanje denarja, težave z družino – končno pride do neizbežnega spopada generacijsko popolnoma razičnih ljudi. Režiser ne obsoja mladine kot sodobne predstavnice kapitalizma, obregne se zgolj ob današnjo nepotrpežljivost, hlepenje po ugledu ter pomanjkanje empatije. Ryuzo s svojo ekipo – povprečno staro dobrih 75 let – predstavlja japonsko tradicijo, spoštovanje in ˝normalen˝ odnos do telesa in soljudi. Četudi ne posplošuje ali idealizira; tudi upokojenci imajo napake in slabosti, ki se (pre)pogosto kažejo v odnosu z družino (površinskost, nepristnost), katera je bila v času njihovega vrhunca kariere pogosto spregledana. A psihologija je tu postranska zadeva; akcija ter zabavne prigode, očiščene edukativne funkcije, so vodilo filma. Srečen konec – dobro premaga zlo, četudi so žrtve neizbežne tako na eni kot drugi strani – je pričakovan že od samega začetka. Starci so se uspešno zoperstavili podivjani in netoleratni pohlepni mladini ter tako zadostili svojim notranjim težnjam po ureditvi družbe (sveta). A problem: Ryuzova druščina nima primata, prav tako mesta ne vodijo skorumpirana podjetja z umazanimi direktorji. Roka zakona – policija – doseže obe tolpi. Nekdo v realnosti – za starejše je bitka vendarle nekakšna igra, preganjanje dolgočasnega, pustega vsakdana – pač mora poskrbeti za redke, a toliko glasnejše ter opaznejše ekstreme. In Japonska ni država mafijcev v stilu Sopranovih, zato sta policija in sodišče logični posledici za družbene marginalce. Tako so v lisicah vsi, dobri in slabi, stari ter mladi. Nasmeh na razbrazdanih licih nekdanjih borcev pa je vseeno neprecenljiv in otroško iskren.

Mojster japonskih filmov v dotični zgodbi ni ekspliciten in kompleksne tematike – socialni problem oziroma osamljenost starostnikov – ne secira preko psihološke domene. Za zabavo gre, katere ˝vsakdanji˝ upokojenci niso pogosto deležni. Zato sedmerica vzame stvari v svoje roke in se  – praznim žepom navkljub – poda v avanturo, obenem pa mladini pokaže stare dobre prijeme. Upokojencev pač ne gre podcenjevati, čeravno so etiketirani in s strani mladih pogosto zasmehovani. Japonska mladež bi se morala – kot pravi Kitano – vsaj malo zgledovati po svojih prednikih. Da bo v državi končno zopet – sicer nerealno skonstruiran, a precej razumljiv – red.

Anita Volčanjšek

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s