Jonathan Swift: Na palubi domišljije

jonathan.swift.ilustracija
Slika: Iva Tratnik

Guliverjeva potovanja, najpomembnejše delo Jonathana Swifta, datirano v leto 1726, preko fantastične zgodbe implicitno, a toliko bolj temeljito okrca takratni družbeni sistem Anglije. Četudi v krogih literarnih zgodovinarjev in teoretikov še vedno tli razprava o žanrski klasifikaciji dotičnega dela (roman ali ne), je Swiftovo delo že zdavnaj uvrščeno v sam kanon književnosti. Potovanja, katerih junak je Guliver, bralca popeljejo v neznane, utopične kraje, kjer živé bitja iz pravljic. Zamaskiranost pripovedi v pritlikavce, velikane, konje ali učenjake čez platnice diši po satirični kritiki družbe, njenih idej, vrednot, nravi  ter prepričanj. Swift je kot dober poznavalec angleškega parlamenta in elitne srenje preko izmišljenih podob obenem ustvaril fantazijo par excellence in trpko realnost.

Razdeljeno na štiri poglavja, med katerimi vsako zase opisuje izjemne prigode pomorščaka Guliverja, delo ravno zaradi dvojnosti in dvoumnosti privlači širši krog bralcev. Z natančno upovedanimi dogodki in popisi magičnih likov pisatelj iskreno brcne v središče angleške miselnosti in s smešnimi domislicami ter poučnimi odkritji nikakor ne zaostaja za (sicer filozoskim) Voltairovim romanom Kandid. Dramatično potovanje radovednega, iznajdljivega in razgledanega protagonista se prične na otoku pritlikavih liliputancev, k velikanom, do nevsakdanjih modrecev in se zaključi v idiličnem kraljestvu modrih konj. Vsako poglavje je zgodba zase; Swift je namreč izjemno natančen zapisovalec, ki ne pozabi na nobeno malenkost ali najmanjši detajl. Njegov junak Guliver, katerega bistroumnost in dojemljivost – vrlini vsakega pravega popotnika – se lahko postavita ob bok vsem resničnim osvajalcem novih dežel, svoje prigode opisuje z dnevniško natančnostjo prvič zaljubljenega dekleta. Njegove malo verjetne in v satirično formo preoblečene avanture privlačijo mlade in stare še danes, skoraj tristo let po nastanku dela. Delo je še kako aktualno; četudi v vsakem prizoru resda ne gre iskati metafor in skritih pomenov in so nekateri têrmini zbledeli tokom zgodovine, pa se lahko poanta te satire vendarle umesti tudi v širši družbeno-politični kontekst sodobne Anglije in Evrope. Iz Potovanj indirektno bije močna politična sapa, avtorjev osebni življenjski nazor: »Medtem ko je na literarnem področju prešel od načelnega zagovarjanja stare književnosti k dejanskemu ustvarjanju izrazito modernih del, je bilo njegovo politično izhodišče izrazito whigovsko, ali – kakor bi danes rekli – liberalno. Nasprotoval je vsem oblikam tiranije, ki jo je imel za najhujše zlo, in zagovarjal načela, ki jih je uveljavila ‘veličastna revolucija’ leta 1688.« Predvsem preko junakovih popotnih pogovorov s kralji – vsa nenavadna bitja imajo namreč “splošen” hierarhični model družbe – se odstirajo tančice pisateljeve podčrtne kritičnosti sistema, kar da delu pridih večnosti. Otroci bodo brali z iskrenimi očmi radovedneža, popotnika, ki je v sanjskih deželah doživel in videl vso magijo sveta, spet starejši bodo morda iskali bolj realne konotacije. A magičnost, rezultat brezmejne domišljije in briljantnih domislic, bo večna. Potovanje v fantazijske svetove, tako podrobno opisane in predstavljene kot del dejansko obstoječega sveta, je plovba  v razgibano ter vihravo angleško zgodovino, kot si jo je interpretiral avtor sam. Bralcu je vendarle na voljo predvsem potopitev  v neznane kraje, v katerih se Guliver sooča z množico psihološko izredno realno opisanih bitij. Vse ostalo – iskanje morebitnih političnih in socioloških paradigm – je prepuščeno posameznikovemu interesu, poznavanju nekdanje Anglije in navsezadnje njegovi domišljiji. Morda je za sodobnega bralca Swifta dovolj, da se zgolj potopi med liliputance in Plavajoči otok ter uživa v lepotah očarljivih zapisov tega pogumnega in vedoželjnega avanturista Guliverja.

Guliverjeva potovanja je nekakšen dnevniški zapis pomorščaka in popotnika, “vsakdanjega človeka”, ki ga usoda prenaša iz enega na drug fantazijski otok, v krog veličastnih kreatur. Potovanja pa so obenem tudi satira, avtorjev posmeh in kritika družbe, v kateri je živel ter ustvarjal. Predvsem pa so delo neizmerne domišljije, prepredene z redkimi nitkami realnosti, kar jih naredi brezčasne. Plod razgledanosti, poznavanja razmer in novodobnih idej, potovanj in umetniškega duha.

Anita Volčanjšek

 

Literatura:

Jonathan Swift: Guliverjeva potovanja. Ljubljana, 1967.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s