Savlov sin – Dehumanizacija. 

László Nemes, edini madžarski režiser, ki je prejel Zlati globus za najboljši tujejezični film,  se s Savlovim sinom povrne v polpreteklo zgodovino. Njegov debitantski film temelji na  (ne)človeških razmerah v zloglasnem koncentracijskem taborišču savlov-sin_09, kjer je vsak poskus iskanja humanosti že a priori zreduciran na minimum. A Savlov sin – že naslov pove, da gre za ujetega juda – ni približek Pianista,Črne knjige ali Schindlerjevega seznama.  Nemes stopi korak naprej, ko skozi prvi plan odkriva intimno plat taboriščnika, ki se bolj kot za svoje življenje bori za mrtvega otroka. Pred gledalčevimi očmi je vseskozi Savel, saj kamera ne dovoli širšega vpogleda v zloglasni kamp. Ravno ta utesnjenost, transformirana z akademskim planom, je metafora splošnega zatona Evrope, ki se je aktivno dogajal kar šest  let.

Namen je odstrniti življenje enega samega juda, ki je – tudi tu gre za odmik od klasičnega kolektivističnega prikaza ujetnikov v filmih z nacistično tematiko – prepuščen zgolj samemu  sebi. Režiser ponudi vpogled v malo znano delo t.i. sonderkommandov, ljudi, ki so – tako kot Savel – prisostvovali pri usmrtitvah svojih ljudi. Pri tovrstnem delu ni sočutne roke, brat je bratu nasprotnik, poskusi oblikovanja skupin so nemogoči, iskrenost ter zaupanje (v  sočloveka) pa sta najbrž izpuhteli že ob vstopu v Auschwitz. Savel je sam, skupaj s truplom dečka, ki je končal v plinski celici, za katerega je prepričan, da je njegov sin iz preteklega razmerja. Tokrat živ človek pazi na mrtveca in – najbolj absurdno – edino nanj se lahko zanese. Nemes ne igra toliko na gledalčeva čustva kot na prikaz rekonstrukcije dejanskega stanja v peklu. Omejen pogled seže dlje in tega se režiser še kako dobro zaveda; utesnjenost – ki sprva meji na klavstrofobičnost (tovrstno snemanih filmov vendarle ni veliko) – pa sčasoma sproži plaz konkretizacije, ko se dogajanje iz zatohlih, peklensko vročih sežigalnic prestavi na ledeno mrzlo SS dvorišče. Savel bije svojo bitko; judovska vera mu dopoveduje spodoben pokop  otroka, za katerega nujno potrebuje rabina. Na kocko – po mukotrpnem  iskanju poznavalca kadiša – postavi svoje življenje in  življenja sojetnikov. A vendar, kot vedno realno argumentira: vsi so že zdavnaj mrtvi. In res, katarze ni. Če  je Savel morda  res – s perspektive  ljudi, ki niso doživeli strahot vojne – malce ˝trmast˝ (ko mimo ducata  paznikov  nosi svoj tovor), je obenem tudi najbolj prizemljen. Vdan je v usodo, čuti, da rešitve ni, zato želi storiti, kar mu narekujejo običaji. Zavezanost k vrednotam v času, ko jih je nacistična  ideologija malodane izkoreninila, je tista svetla točka, ki žene ujetnika v nov dan. Mrtev človek je motiv za življenje, boj in obstanek. A suspenz, ki traja že od začetka filma, doseže vrhunec v kaotičnem pobegu – kakopak s truplom ob sebi – kjer Savel z  nekaterimi sojetniki uspe do bližnjega gozda. Srečno? Nemes ne pusti, da pride do očiščenja; zadovoljiv konec ni rešitev, saj ga je po taboriščih dočakalo premalo zapornikov. Peklenska ideologija je namreč posegla tudi izven bodečih žic. Protagonist med begom izgubi truplo in ironija: kot bi ga  zapustila še  sreča. Če je ravno zaradi dečka in neustavljive (skoraj  fanatične) želje po  njegovem pokopu še uspel stran, ga je njegova izguba stala življenja. Mesto mrtveca nadomesti podoba živega otroka, ki pobegle za hip opazuje. A pogled, ki ga vidi le Savel (in zaradi katerega se prvič v filmu sploh nasmehne), je pogled smrti. Otrok jih izda. Konec.

Radikalno zlo, dehumanizacija, nasilje, bizarnost sistema, razvrednotenje… To je vojna. To je Savlova  bitka, ki jo je tako dolgo bojeval zaradi otroka, ki ni nujno njegov sin. Želel je le – kot vsa človeška rasa – dostojen pokop. In sorodstveno razmerje tu ne igra skoraj nobene  vloge. Človeka je potrebno pokopati in pika. A vojna, kot se dobro zaveda režiser, ni igra.  Savlu ni uspelo. Uspelo pa mu je ohraniti občutek za sočloveka, ki ga je postavil pred svoje življenje. Ker je vseskozi vedel, da sam nima več kaj izgubiti.

Anita  Volčanjšek

slika: http://www.kinodvor.org/spored/arhiv-filmov/saul-fia/

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s