Soba (Room, 2015)

»/…/‘cuz we don’t know what we like, we get to try anything.« (Jack)

Tesnobni film Soba (Room, 2015), kanadsko-irska drama pod režijo LenMV5BNjk1MzIyOTEyNV5BMl5BanBnXkFtZTgwNjQzMzU1NzE@._V1__SX1303_SY547_nyja Abrahamsona nam naslika resničnost, ki se izoblikuje v ujetosti med štirimi stenami. V pod kodo zaklenjeni sobi, v katero zunanji svet (sončna svetloba) doseže samo skozi majhno strešno okno, sta zaprta zdaj že petletni Jack (Jacob Tremblay) in njegova mama Joy (Brie Larson), ki jo kliče Ma (mati). Pred sedmimi leti je bila Joy ugrabljena. Ugrabitelj (Old Nick) jo je v svoj avto zvabil z izmišljenim bolnim psom. Lepo vzgojeno dekle mu seveda ni moglo odreči pomoči. Ugrabitelj jo iz dneva v dan posiljuje, medtem ko je Jack skrit v omari, saj ga mama želi obvarovati pred vsakim stikom (in tudi pogledom) Old Nicka.

Zgodba se osredotoča predvsem na odnos med materjo in sinom. Ko pride čas – torej, ko je Jack dovolj star – ga mati začne pripravljati na zunanji svet. Razkrije mu, da sta pravzaprav ujetnika, kar je za petletnega dečka, kateremu je življenje omejeno na nekaj kvadratov, povsem naravna zadeva, nedojemljivo. Jack se zunanjemu svetu na začetku upira, saj si (sicer dobro podučen o različnih stvareh) ne zna predstavljati širine sveta, ki mu jo opisuje mati. Še na koncu zgodbe se želi vrniti v sobo, saj mu na nek način predstavlja neokrnjen svet – svet, ki se vrti samo z njim in mamo.

Osrednji del zgodbe predstavlja priprava na pobeg, ki je sicer zelo tvegan, tudi zato, ker bo to prvi stik Jacka z nepoznanim svetom, a jima presenetljivo uspe. Socializacija Jacka v novi svet je zelo težavna, zato mu nadvse koristi čas, ko je ločen od matere, saj se s tem končno prereže popkovina. Mati ga je na primer dojila vse do petega leta. Osrednjo funkcijo pri njegovi vzgoji v dejanski svet imata njegova babica in predvsem babičin prijatelj. Jackov dedek se ni sposoben soočiti z njim, ni ga niti zmožen pogledati v oči, saj vidi oči posiljevalca. Nezmožen spoprijemanja s težkimi situacijami izgine iz njihovega življenja, kot je izginil tudi iz zMV5BMTg4NTczOTM3MV5BMl5BanBnXkFtZTgwNDQzMzU1NzE@._V1__SX1303_SY547_akona, ko je bila njegova hčerka ugrabljena.

Na prostosti Jack in njegova mati prestajata zelo težke čase, saj sta doživela hudo travmatično izkušnjo, katere predelava bo težavna predvsem za mater, ki je bila posiljevana iz dneva v dan sedem let. Čustveno nestabilna Joy v najintenzivnejšem trenutku šibkosti in nemoči celo svoji materi očita čudovito vzgojo, ki jo krivi za ugrabitev, hkrati pa z njo opravičuje svojo jezo, ki izvira seveda iz vsega nasilja, ki ga je morala v dolgi periodi časa pretrpeti. V še dodatno stisko pri vsem duševnem peklu, ki ga prestaja, jo spravi novinarka z vprašanji o Jackovem biološkem očetu in očitki, da Jacka že prej ni skušala spraviti na prostost, da bi mu s tem omogočila normalno življenje. Navkljub zadregi ji poskuša razložiti, da posiljevalec nikakor ni Jackov oče, saj funkcija očeta terja tudi dejanski odnos med očetom in sinom. Ta dogodek tudi vpliva na Joyin dokončni zlom. Tukaj nastopi močna povezanost Jacka z materjo, ko ji že drugič reši življenje, s tem pa reši seveda življenje obeh.

Film, nominiran za štiri oskarje, je nastal po knjižnji predlogi Emme Donoghue, ki je spisala tudi scenarij za film.

Tjaša Plazar

slike iz: http://www.imdb.com/title/tt3170832/

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s