John Steinbeck: »Na svetu je veliko nekakšne pasivne prijaznosti, ki ni nič drugačna kot lenoba. Ko se želiš le izogniti težavam, zmedi ali vloženemu trudu.«

john-steinbeckJohn Steinbeck je vedel, o čem je govoril. Pisal je o uporih sezonskih, prekarnih delavcev, ki so se borili za svoje pravice, o preprostih, a neverjetno zapletenih medsebojnih odnosih, ki se odvijajo za zapahnjenimi vrati belo pobarvanih meščanskih hiš ter o delavskem razredu Američanov, ki so svoja življenja živeli daleč stran od družbenega ideala ameriških sanj. Izkušnje iz prve roke si je nabiral v svojih treh zakonih in ko je kot faliran študent stanfordske univerze raje poprijel za raznovrstna fizična dela in spoznaval ljudi, ki so imeli na njegovo pisanje trajen vpliv. Njegovi romani so svojevrstna mešanica bridkosti in ironije, ki je lahko lastna le negotovemu vsakdanu po veliki gospodarski krizi, ko so se sanje narodov drobile v prah. Čeprav je od izida romanov Negotova bitka minilo točno osemdeset let, pa se od takrat ni spremenilo kaj dosti. Gospodarsko krizo imamo, nezadovoljne delavce, ki za vedno nižje plačilo opravljajo vedno več dela, tudi, razkorak med bogatimi in revnimi pa je dandanes večji kot kadarkoli do sedaj. Ne le Steinbeck, tudi Nietzsche je očitno dobro vedel, o čem je govoril, ko je svet »zreduciral« na neskončno, večno vračanje enakega.

Večni napredek, h kateremu naj bi strmelo človeštvo, se tako z ozirom na avtorje iz prve polovice dvajsetega stoletja lahko zdi kot le še en dobro promoviran mit. Ko se v Eathanovi podzavesti odvija monolog, ki ga zavoljo svojega ponosa ne more deliti s sogovornikom, malomeščansko veliko živino, bankirjem gospodom Bakerjem, se zdi, kot da bi pokukali v vsakdan pobitih, turobnih in mrkih voznikov, ki jih opazujemo ob prometnih konicah na poti iz večjih slovenskih mestih. Eathan iz dna srca sovraži svojo službo, a živi v stalnem strahu, da bo to isto službo izgubil. Njegov vpogled v prihodnost je omejen s plačilom mesečnega obroka za nov hladilnik in v življenju ne vidi dlje od položnic za elektriko in varčevalnega sklada za šolanje otrok. Njegova kronična nespečnost in družbena odtujenost sta tako le logični posledici življenja, v katerega je bil pahnjen. Realnost njegovih romanov je mnogokrat tesnobno turobna, a posuta s humornimi, domiselnimi dialogi in pripetljaji. Namen pisatelja je bil namreč, da izpostavi vidike družbe, pred katerimi si večina raje zatisne oči. Njegovi junaki so tako obubožani, zatirani, izkoriščani državljani, ki s svojim odrekanjem podpirajo vse štiri vogale kapitalistične družbe »izobilja«.

Tako si lahko predstavljamo, da s takšnim pisanjem ni veljal za zagovornika ameriške, potrošniške družbe, odkrito pa je sodeloval tudi z levičarskimi avtorji, delavskimi sindikati in prispeval pri organizaciji protestov in stavk zaposlenih v pridelovalni in prehrambeni industriji. Njegovo odkritojohn-steinbeck-2 zavračanje idealov tako imenovanega »ameriškega sna« pa je posledično vzbudilo pozornost ameriških oblasti. Bodoči predsednik, takrat direktor FBI J. Edgar Hoover, naj bi tako v želji, da bi Steinbecka v očeh javnosti očrnili in zakonsko preganjali, izkoristili pomoč davkarije in avtorju vsako leto predpisali natančno revizijo finančnega poslovanja. A kot smo lahko videli že pri mnogih ustvarjalcih, se avtorji, ki so postavljali mejnike pisane besede, niso ozirali na družbene konvencije in državne ureditve. Po besedah Steinbeckovega sina je namreč pravi umetnik tisti, ki se brez ozira na svoje potrebe zoperstavi obsojanju družbe in politike ter s tem nagovori ljudi, ki v dvoranah pravice nimajo svojega glasu. S tem pa zatirane spodbudi, da postanejo sovražniki in glasni kritiki političnega status quo.

Jerica Šemerl-Harmel

Slike:  http://www.steinbecknow.com/, http://www.biography.com/, http://myhero.com/

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s