Novost pri Mladinski knjigi: roman In dobila je krila

in dobila je krila

Sue Monk Kidd je z najnovejšim delom In dobila je krila – ki je izšlo pri založbi Mladinska knjiga –  zarezala globoko v ameriško zgodovino in sramotno obdobje suženjstva. Navdihnili sta jo sestri Grimké, resnični osebi, ki sta začetnici boja proti suženjstvu, predvsem pa glasova za enakopravnost žensk. Na šest delov razdeljeni roman s primesmi biografij obeh sester, Sarah ter Nine, kronološko sledi doživljanju in tretiranju suženjstva na bogati plantaži na ameriškem jugu. Avtorica v žalostno zgodbo – z mestoma duhovito samoironijo – vplete črno sužnjo, Esti, ki je navdih za nadaljno politično udejstvovanje sester Grimké. Po izredno dobro sprejeti knjigi Skrivno življenje čebel pisateljica nadaljuje z nizanjem gostobesednih povedi, ki pričajo o dogodkih, ki se ne bi smeli zgoditi. Nikoli. Predvsem pa govori o pogumu, tako črnecev, kot redkih naprednih in empatičnih belcev, ki so zajezili naval nerazumljivega sovraštva in preusmerili zgodovinski tok.

In dobila je krila je roman o ljubezni, postopnem zaupanju in boju proti zgrešeni mentaliteti. Tudi Sarah in Nina, bogati potomki očeta pravnika in matere, prave hudobne matrone, nista smeli realizirat svojih želja. Njuna pričakovanja in cilji – Sarah je želela študirati pravo – je družina zatrla že v kali. Iz kljubovanja in otroškega (iskrenega) razmišljanja, predvsem pa zaradi drugačnega mnenje a priori,  sta postali zaveznici s sužnjo Esti. Prav preko nje je starejša Sarah spoznala trpljenje nesvobodnih črncev in se odločila, da jim posveti življenje. Avtorica kronološko – roman se dogaja med leti 1803-1838 –  osvetli dogajanje na plantaži, navzven bogati in razkošni, a zreducirani na zunanji videz in konformizem. Ameriški jug je ˝trendovsko˝ poniževal in mučil sužnje, jim kratil osnovne človeške pravice ter se izživljal tudi nad otroki. Esti, oziroma Pokora, kakor jo je ljubkovalno klicala njena mama, prav tako sužnja pri istem lastniku, se ni uspela izogniti vsem nevarnostim, ki so ji kot črnki pretile, a sta sestri vsaj malo omili bedno življenje. Sue Monk Kidd zadnja poglavja nameni predvsem delovanju naprednih belk, ki ne le, da sta odkrito začeli govoriti v prid sužnjev, postopoma sta se zavzeli celo za žensko in njene pravice. Kot kvekerici so ju privrženci spodbujali pri odpravi sužnjelastniškega razmerja, a hinavsko poniževali kot potencialni sufražetki. Njuno delovanje v prid ženskam je bilo naporno, dostikrat izžvižgano tudi iz strani žensk samih, a predali se nista. Nekaj verodostojnih podatkov, vpetih v sam roman, priča o borbenosti, zagnanosti in humanizmu mladih žensk. Dosegli sta, kar je bilo v tridesetih letih 19. stoletja nepredstavljivo. Podpisali sta se namreč pod številne pamflete o pravicah vseh ljudi, belih in črnih, predavali po severu Amerike ter se na lastno pest (in s hudimi posledicami) distancirali od kvekerjev. Fikcijsko sta rešili tudi Pokoro, ju odpeljali na varno in rešili suženjstva. Pokora je vendarle – kakor ji je vseskozi govorila zgarana mama, močna ter duhovno bogata ženska – dobila krila. Vzletela je, se osvobodila, prvič zares zadihala.

Pisateljica z dnevniškim zapisom – sledimo zgodbam Sarah in Pokore – natančno popiše čustva, prebujajoča se hrepenenja in trpljenje obeh deklet. Protagonistki bralcem razkrivata najgloblje občutke, več kot potrebno iznajdljivost, jezo, sarkazem in bolečino. Tudi humor je prisoten, a je venomer trpek in z očitnim podtekstom. V sužnjelastniškem sistemu se škodoželjno smejejo le nekateri.  Knjiga je dokaz o ogromni črni piki v ameriški zgodovini, še posebej, ker bazira na resničnih dogodkih in osebah. Dokaz o nepredstavljivih mukah in v poduk, da se določene stvari nikakor ne smejo ponovno dogoditi.

Anita Volčanjšek

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s