18. FDF – Festival dokumentarnega filma – To vse spremeni – Rast in napredek kot edino božanstvo zahoda

Naratorica in avtorica istoimenske knjige, ki je služila kot navdih in zgled za dokumentarni film To vse spremeni, nam predstavi stanje, ki naj bi bilo kot tako, posledica sprememb, ki so se zgodile pred dobrimi štiristotimi leti. Sama pa bi si, kljub renomeju in uveljavljenosti kanadske novinarke in aktivistke Naomi Klein, upala trditi, da srž problema s katerim se spopadamo predvsem v zadnjem stoletju, leži še veliko globlje in sega veliko dlje v zahodno zgodovinsko zavest. »Rodita in se množita ter napolnita zemljo; podvrzita si jo in gospodujta ribam morja in pticam neba in vsem živim bitjem, ki se gibljejo na zemlji.« Naveden odstavek je citiran iz Prve Mojzesove knjige in nas popelje v sam začetek Zemljinega stvarjenja, ko je bog Adamu in Evi svet izročil v last. Iz te krščanske logike in iz grško-rimske tradicije pa izhaja predpostavka, da je človek v svoji od boga dodeljeni vlogi, vladar in gospodar Zemlje. V tem odnosu pa nikakor ni vzoren in moder gospodar. »Posekajte vsa drevesa in s tem ljudem sporočite, da so drevesa pomembna in dragocena. Razširite povpraševanje in povečajte potrebo po slonovini in s tem zaščitite slone!« se glasi rešitev enega izmed zanikovalcev podnebnih sprememb, in človek se nenadoma zave, da bi bila situacija lahko še veliko hujša.

A kljub resni tematiki na katero je bilo izrečenih in napisanih že ogromno besed in ustvarjenih obsežno število dokumentarnih filmov, je režiserski podvig Avija Lewisa obarvan precej bolj pozitivno in manj zastrašujoče kot njegovi predhodniki. A kljub lahkotnejšemu tonu gledalcu ne uide dejstvo, da je stanje precej kritično saj je dan danes, v imenu zaslužka, dovoljeno zanemariti interese večine vpletenih. V pehanju za dobičkom se pod preprogo pomete potrebe in želje maloštevilnega lokalnega prebivalstva od boga pozabljenih prostranih divjin, pozabi se na interese živali in dobrobit potomcev, ki bi na teh t.i. »žrtvenih območjih« nasledili svoje starše in živeli v sožitju z naravo. V veliki večini so tako dejanja in rešitve vladnihthischangeseverything_04 akterjev podrejena kruti in hladni logiki vsot, zneskov, prihodka in seveda večnemu in neustavljivemu razvoju in ekonomski rasti. Dobiček pa ni nikoli dovolj visoki. Nedavna gospodarska kriza tako predstavlja odlično priložnost za upravičevanje potreb po vse večjem izkoriščanju in zlorabi naravnih virov, ki naj bi neposredno omogočali zmanjševanje državnega dolga.

Podnaslov istoimenske knjige se glasi Kapitalizem Vs. Podnebje in kaj lahko nam je jasno, da fenomen nenehne proizvodnje in potrošnje ne prispeva veliko k reševanju podnebnih sprememb in ostalih tegob, ki jih je človek zadal naravi. Tako kot pri odličnem dokumentarnem filmu Rekviem za ameriške sanje, ki smo ga v Kevd´ru recenzirali v ponedeljek, so na zatožni klopi ponovno finančne elite ali tisti močno osovraženi 1%. Le-ti namreč vse kar stopi na pot napredka uporabijo kot brezimno sredstvo za uresničevanje svojih sebičnih ciljev. A kot nam Kleinova in Lewis lepo pokažeta v filmu To vse spremeni, stvari niso tako preproste, slej ko prej namreč nekdo potisne nazaj in ta pritisk prihaja od spodaj. Prihaja od številčnejšega, besnega in revnega lokalnega prebivalstva. Oni so tisti, ki čutijo neposredne posledice razosebljajoče gonje za rast in razvoj in se ji ogorčeno upirajo. Za razliko od večine namreč vejo kaj je na kocki.

Nekateri za rešitev podnebnih sprememb predlagajo zamenjavo sistema in to spremembo bi, zavoljo vsesplošne družbene dobrobiti, odločno pbpodpisala tudi sama. Kapitalizem se nam je namreč pokazala kot izjemno strupena možnost, ki poglablja in živi na razlikovanju in izkoriščanju. Kot tak sovraži demokracijo, saj le-ta v svoji najčistejši obliki, vzame moč elitam in jo da v roke raji. A kot je izpostavil dr. Borut Ošlaj, eden izmed gostov pogovora, ki je sledil projekciji filma, tudi socialistična Kitajska ni vzorna predstavnica trajnostnega razvoja in skrbi za naravo. Kot na začetku srčika problema očitno leži drugje. Leži v judovsko-krščanskem izročilu in antropocentričnem dojemanju človeka in vzvišene vloge, ki iz takšnega obravnavanja izhaja. Vzvišen in večvreden položaj pa odklonijo le redki. Kot nam na začetku pove Naomi Klein sama ne mara ravno dokumentarnih filmov o podnebnih spremembah, sploh pa jo dolgočasijo posnetki užaloščenih polarnih medvedov. Če se je namreč potrebno potruditi in si prizadevati za okoljevarstvene ukrepe, naj to storimo za ljudi.

Jerica Šemerl-Harmel

Slike: obeygiant.comfilmefuerdieerde.orgwww.tahrirnews.com

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s