Shakespearovi pregovori in fraze

Shakespeare-_2991459b     Celo po štirih stoletjih, ki na današnji dan minevajo od njegove smrti, je Shakespeare prisoten vse okoli nas. Kdo ve, morda ste ravno danes uporabili katero izmed fraz ali pregovorov, ki jih je skoval ta jezikovni genij. Kadar namreč pri roki ni imel ustrezne besede, s katero bi se lahko zadovoljivo izrazil, je preprosto dopolnil angleški besednjak z eno svojih imenitnih skovank. Angležem je dal besede, kot so eyeball, bedroom, unearthly, watchdog, ladybird in še lepo množico drugih. Da, izumil je celo prvo »knock knock« šalo. Nobeden od kasnejših pisateljev ni imel tako velikega vpliva na svetovno literaturo kot nesmrtni bard. Zaradi njegovega ostrega uma, odličnega poznavanja zgodovine, izredno bogatega besedišča in obsežnosti znanja, ki že skoraj presega enega samega človeka, so nekateri analitiki celo pričeli dvomiti o tem, ali je tako izjemen opus sploh lahko delo enega samega človeka. Prišli so do raznih možnih zaključkov, a literarni zgodovinarji si ostajajo enotni v tem, da Shakespearovo avtorstvo ni sporno.

     Prvi Slovenec in Jugoslovan, ki se je seznanil s Shakespearom, je bil Anton Tomaž Linhart. Od Linhartove smrti kar nekaj desetletij (vse do Matije Čopa in Franceta Prešerna) ni na slovenskem nihče opozoril na Shakespeara, kaj šele prevajal njegova dela. Slovenci so do tedaj lahko gledali le nemške uprizoritve Shakespearovih iger v ljubljanskem gledališču. Eden naših najboljših poznavalcev Shakespeara je bil nedvomno Fran Levstik, cenila pa sta ga tudi tudi Josip Jurčič in Josip Stritar. Zanimivo je, da nam prvih resnejših prevodov Shakespeara ni dal nobeden izmed omenjenih avtorjev, saj so pisali svoja najboljša dela ravno medtem, ko so nastajali naši prvi prevodi. Prvi, ki je Slovencem v osemdesetih letih devetnajsega stoletja (relativno pozno) podaril prevod Hamleta, je bil Dragotin Šauperl, pred tem pa so bili prevedeni le odlomki in posamezne pesmi. Prvi, ki se je pred Otonom Župančičem silovito zavzel za to, da bi Slovenci dobili Shakespeara v svojem jeziku, je bil Karel Glaser, a njegovi prevodi so bili po besedah Dušana Moravca »trdi, mrtvi« (Shakespeare 1978. 61). Na slovenskih odrih so dolgo kraljevali prevodi Ivana Cankarja, ki je prevajal iz nemščine, a so se na začetku dvajsetega stoletja umaknili odličnim prevodom Otona Župančiča. Med Župančičevimi nasledniki so bili Milan Jesih, Srečko Fišer in Janko Moder.

     Zelo verjetno je, da so bile mnoge fraze in pregovori, ki so se izoblikovali zahvaljujoč Shakespearu, pri nas prisotni že pred prevodi njegovih dram. V naš jezik so najverjetneje pronicali skozi razna svetovna literarna dela, na katera je vplival nesmrtni bard. Večina fraz in pregovorov, naštetih spodaj, je v rabi še danes. Zbrala sem jih le nekaj za pokušino, a je iz tega nastala cela pojedina; Shakespeare je namreč zadnji človek, ki bi mu lahko zmanjkalo besednih specialitet.

Ni vse zlato, kar se sveti. / All that glitters is not gold[1]. (Beneški trgovec, II. dejanje, 7. prizor)

MAROŠKI. /…/ »Vse, kar sije, ni zlato;
mnogokrat si slišal to:
kaj jih dalo je glavo
za zunanjost le mojó:
v zlati jami črve uzro. /…/« (1. knjiga, str. 1050)

Dober konec vse povrne. / All’s well that ends well. (Naslov drame)

Ne izposojaj si, niti ne posojaj. / Neither a borrower nor a lender be. (Hamlet, I. dejanje, 3. prizor)

POLONIJ. /…/ Napósodo ne jemlji in ne dajaj:
z denarjem vred prijatelja zgubiš
in upanje okruši gospodarstvo. (3. knjiga, str. 298)

Sam sebi bodi zvest. / To thine own self be true. (Hamlet, I. dejanje, 3. prizor)

POLONIJ. /…/ Nadvse pa to: sam sebi bodi zvest
in iz tegà sledi kot dnevu noč,
da drugemu ne boš nikdar nezvest. (3. knjiga, str. 298)

Ljubezen je slepa. / Love is blind. (Beneški trgovec, II. dejanje, 6. prizor)

JESSICA. /…/ A slepa je ljubezen in kdor ljubi,
ne vidi svojih ličnih bedarij;
sam Amor, da jih vidi, bi zardel,
videč tako me v dečka spremenjeno. (1. knjiga, str. 1047)

Tiha voda bregove dere. / Still waters run deep.[2] (Kralj Henrik VI. – 2. del, III. dejanje, 1. prizor)

SUFFOLK. /…/ Globoka reka je na videz mirna,
ampak zahrbtna: in prav tak je on.
Lisjak ne laja, kadar ovce krade.
Ne, Glostru se ni še nihče zazrl
v globine duše, kjer je skrita laž. (2. knjiga, str. 631)

Jedrnatost je duša bistroumja. / Brevity is the soul of wit. (Hamlet, II. dejanje, 2. prizor)

POLONIJ. /…/ Ker je kratkoča bistroumju duša,
ovinki le telo in vnanji lišp,
naj kratko govorim. (3. knjiga, str. 316)

Grehe ljudi radi zapišemo v bron, čednosti pa v vodo. / Men’s evil manners live in brass; their virtues we write in water. (Henrik VIII., IV. dejanje, 2. prizor)

GRIFFITH. Grehe ljudi radi zapišemo
v bron, čednosti pa v vodo. Naj, gospa,
povem o njem zdaj še kaj dobrega. (2. knjiga, str. 985)

Biti poštenjak, kakor gre ta svet, se pravi biti eden izbran iz desetih tisočev. / To be honest, as this world goes, is to be one man picked out of ten thousand. (Hamlet, II. dejanje, 2. prizor)

HAMLET. Dà, gospod; biti poštenjak, kakor gre ta svet, se pravi biti eden izbran iz desetih tisočev. (3. knjiga, str. 319)

Resnica pride na dan. / Truth will come to light. (Beneški trgovec, II. dejanje, 2. prizor)

LANCELOT. Resnica pride na dan. Umor ne more ostati dolgo skrit; sin človekov lahko; toda nazadnje mora resnica na svetlo. (1. knjiga, str. 1038)

Videli smo že boljše dni. / We have seen better days. (Kakor vam drago, II. dejanje, 7. prizor)

VOJVODA. Zares smo gledali že boljše dni,
res vabil nas je v cerkev sveti zvon,
gostili smo pri dobrih se ljudeh,
solze sočutja smo si brisali:
zatorej sédite v prijaznosti,
po mili volji segajte po vsem,
kar vaši bi potrebi ustrezalo. (1. knjiga, str. 785)

Otroška nehvaležnost je hujša kot gadji strup. / How sharper than the serpent’s tooth it is to have a thankless child. (Kralj Lear, I. dejanje, 4. prizor)

LEAR. /…/ Naj občuti,
da je otroška nehvaležnost hujša
kot gadji strup! Stran! Stran! (3. knjiga, str. 360)

Konja, konja! Kraljestvo za konja! /A horse, a horse! My kingdom for a horse! (Rihard III., V. dejanje, 4. prizor)

RIHARD. Hej, konja! Vse kraljestvo dam za konja! (2. knjiga, str. 904)

Zame je bila to španska vas. / It was Greek to me. (Julij Cezar, I. dejanje, 2. prizor) Oton Župančič zaradi konteksta prevaja: »meni je bilo grško«, a naša ustreznica za frazo, ki je nastala, je pravzaprav »španska vas«.

KASKA. /…/ Tisti pa, ki so ga razumeli, so se nasmihavali drug drugemu in majali z glavo. Kar se mene tiče, meni je bilo grško. (3. knjiga, str. 209)

Svet je moja ostriga. / The world’s my oyster.[3] (Vesele Windsorčanke, II. dejanje, 2. prizor)

PIŠTOLA. Potem je svet ostriga
in z mečem ga odprem,
izluščim biser za nameček. (1. knjiga, str. 602)

Tok, tok! Kdo je? / Knock knock! Who’s there? (Macbeth, II. dejanje, 3. prizor)

VRATAR. /…/ Bum, bum, bum! Kdo je? V imenu Belcebubovem! – Tukaj je dragoletnik, ki se je obesil, ker se je obetala dobra letina: ravno prav si prišel; le dosti robcev imej pri sebi, tukaj se boš potil za to. (3. knjiga, str. 744)

še sama sreča / as good luck would have it (Vesele Windsorčanke, III. dejanje, 5. prizor)

FALSTAFF. Vse boste zvedeli. Še sama sreča, da je prineslo tja neko Paževko /…/ (1. knjiga, str. 634)

vesel, kakor je dan dolg / as merry as the day is long (Mnogo hrupa za nič, II. dejanje, 1. prizor)

BEATRICE. /…/ In nato mi zagode Kurent v nebesa k svetemu Petru; ta mi pokaže, kje sede samski ljudje, in tam bomo živeli tako veseli, kakor je dan dolg. (1. knjiga, str. 682)

vsi naši včerajšnji dnevi / all our yesterdays (Macbeth, V. dejanje, 5. prizor)

MACBETH. /…/Le jutri in spet jutri in spet jutri
počasi plazi se od dne do dne,
do zloga zadnjega v zapisku časa;
in prav vsi naši dnevi včerajšnji
svetili norcem so v trohljivo smrt. (3. knjiga, str.792-793)

v boljših časih (v boljšem svetu) / in a better world than this (Kakor vam drago, I. dejanje, 2. prizor)

LE BEAU. Bog z vami: pozneje, v boljših časih pa bi rad se z vami bolj seznanil in sprijaznil. (1. knjiga, str. 765)

prebiti led / break the ice (Ukročena trmoglavka, I. dejanje, 2. prizor)

TRANIO. Če je tako, da vi ste tisti mož,
ki vsem nam gladi pot in tudi meni,
prebijte led, opravite dejanje,
vzemite staršo, mlajšo oprostite,
da smemo mi do nje – in kteri uspè,
ne bo tak škrtec, da se ne bi izkazal. (1. knjiga, str. 512)

ne premakniti se niti za ped / refuse to budge an inch (Ukročena trmoglavka, uvod, 1. prizor)

SUK. Po biriča ali po hudiča, odgovarjal mu bom po postavi. Ne umaknem se ne za pedánj, naj le pride, pa prijazno. (1. knjiga, str. 489)

naj pride kar koli (naj bo, kar hoče) / come what may (Macbeth, I. dejanje, 3. prizor)

MACBETH. Kar koli pridi: čas drvi neugnan
in ura skozi najbolj hrapav dan. (3. knjiga, str. 729)

hrana za bogove / a dish fit for the gods (Julij Cezar, II. dejanje, 1. prizor)

BRUT. /…/ Bratje,
ubijmo ga pogumno, ne srdito;
raztelesimo ga bogovom v hrano,
ne réžimo ga v mrhovino psom. (3. knjiga, str. 221)

nositi srce na dlani / wear one’s heart upon one’s sleeve (Othello, I. dejanje, 1. prizor) Tu se je Župančič poslužil dobesednega prevoda »srce na rokavu«, čeprav bi bilo »srce na dlani« nemara bolj ustrezno.

JAGO. /…/ Zakaj, ako vedenje moje kaže
prirodno čud in lik mojega srca
z vnanjimi znaki, potlej bom kaj kmalu
to srce nosil na rokavu, naj ga
kavke kljujo: jaz nisem to, kar sem. (3. knjiga, str. 411)

utelešen hudič / devil incarnate (Tit Andronik, V. dejanje, 1. prizor)

LUCIJ. Veš, kdo je to? Vtelešeni hudič,
ki je Androniku ugrabil rôko –
ta biser je očaral Tamoro
in to tu je nje sle nizkotni sad. (3. knjiga, str. 178)

zlato srce / heart of gold (Kralj Henrik V., IV. dejanje, 1. prizor) Oton Župančič prevaja z besedami »zlata duša«, a pri nas se je prijel tudi neposredno preveden izraz »zlato srce«.

PISTOL. O, kralj je fant od fare, zlata duša
in veseljak in slave brst,
iz dobre hiše in hrabrih pesti:
jaz mu poljubljam blatno obuvalo
in ljubim tega ljubega capinčka
iz dna srca. (2. knjiga, str. 451)

kamnito srce / stony heart (Henrik IV. – II. del, IV. dejanje, 5. prizor)

KRALJ. /…/ Na tisoče bodal si v sebi skril
in si jih ob kamnitem srcu brusil,
da mi še te pol zadnje ure ubiješ. (2. knjiga, str. 365)

skrajni čas / high time (Komedija zmešnjav, III. dejanje, 2. prizor)

ANTIFOLUS SIRAKUŽAN. Čarovnic samih polno je to mesto,
zato je skrajni čas, da grem od tod. (1. knjiga, str. 309)

mnogo hrupa za nič / much ado about nothing (naslov drame)

milo za drago / measure for measure (naslov drame)

ubijati s prijaznostjo / kill with kindness (Ukročena trmoglavka, IV. dejanje, 1. prizor)

PETRUCCIO. /…/ Tako s prijaznostjo ubiješ žensko;
tako ji iztepem noroglave muhe.
Kdor trmo bolje zna ugnati v rog, naj kar pove: poplača ga sam bog. (1. knjiga, str. 544)

smrdeti do neba / to smell to heaven (Hamlet, III. dejanje, 3. prizor)

KRALJ. O, moj zločin je gnil, smrdi do néba;
teži ga davna, najstarejša kletev,
brata umor. (3. knjiga, str. 351)

iz mesa in krvi/ of flesh and blood (Hamlet, I. dejanje, 5. prizor) Oton Župančič zaradi boljšega zvena ne uporabi dobesednega prevoda, a tudi v tem primeru se je pri nas prijel ravno slednji.

DUH. /…/ Da smem
odkrivati skrivnosti svoje ječe,
bi čul povest, ki nje najlažji zvok
ti dušo bi razril, ti strdil mlado kri,
oči kot zvezde ti pognal iz krogov,
ti ločil goste, prepletene kodre,
da bi vsak las ti zase zaštrlèl
kot igle na togotnem ježevcu:
a razodetje to iz večnosti
ni za telesno uho. (3. knjiga, str. 304)

tarča posmeha / laughing stock (Vesele Windsorčanke, III. dejanje, 1. prizor) Tudi tu nam je dobesedni prevod originalne fraze poznan bolje od Župančičevega.

EVANS. [po tihem Kajusu] Prosim fas, ne potifa sa osla in petaka trukim človekom; jast rat pil faš prijatelj in fam tal tako ali trukači satoščenje. (1. knjiga, str. 616)

gola resnica / naked truth (Ljubezni trud zaman, V. dejanje, 2. prizor)

ARMADO. Ker srajce, če naj vam razodenem golo resnico, sploh nimam. (1. knjiga, str. 271)

ne zatisniti očesa (oči) / not sleep one wink (Cimbelin, III. dejanje, 4. prizor)

PIZANIJ. Gospa, odkar sem dobil
ukaz, naj to storim, bogve, še nisem
oči zatisnil. (3. knjiga, str. 1180)

iz žrela smrti / out of the jaws of death (Kar hočete, III. dejanje, 5. prizor)

ANTONIO. Le par besed. Tega mladiča tu
na pol iztrgal smrti sem iz žrela,
z ljubeznijo ga sveto negoval
in njega sliko, ki mi obetala
je častno vrednost, sem oboževal. (1. knjiga, str. 895)

brezmadežen ugled (brezmadežno ime) / spotless reputation (Rihard II., I. dejanje, 1. prizor)

MOWBRAY. /…/ Kralj moj ljubeznivi,
najdražje, kar nam nudi čas minljivi,
je ime brez madeža – zapravi ga,
pa si le pozlačena ilovka,
smel duh v res zvestih prsih pa spominja
na biser, ki ga krije trdna skrinja:
življenje brez časti je prazen nič,
vzemite čast mi, pa sem živ mrlič. (2. knjiga, str. 100)

(Brina Jamnik)

VIRI:
Shakespeare, William. The Complete Works. New York: Barnes & Noble, Inc., 1994
Shakespeare, William. Zbrane gledališke igre. 1. knjiga. Ljubljana: ČGP Delo, 1978.
Shakespeare, William. Zbrane gledališke igre. 2. knjiga. Ljubljana: ČGP Delo, 1978.
Shakespeare, William. Zbrane gledališke igre. 3. knjiga. Ljubljana: ČGP Delo, 1978.
Words and Phrases Coined by Shakespeare (http://www.pathguy.com/shakeswo.htm)

Slika: http://www.telegraph.co.uk/expat/expatpicturegalleries/11000955/Great-Britons-according-to-foreigners.html

[1] Shakespeare v izvirniku namesto »glitters« uporabi arhaičen izraz »glisters«.

[2] V izvirniku: »Smooth runs the water where the brook is deep.«

[3] V izvirniku: »Why, then the world’s mine oyster.«

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s