Charlotte Brontë – Redka angleška roža

Najslavnejša viktorijanska pesnica in pisateljica Charlotte Brontë se je že v rosnih letih strumno in neustrašno podala na svojo razburljivo in nekonvencionalno življenjsko pot. Skupaj s svojimi sorojenci je ustvarjala namišljene svetove, scenarije in dežele v katerih je iskala zavetje pred krutim in_79707596_bronte624 nerazumevajočim zunanjim svetom. Kljub razmeroma visokemu družbenemu položaju in ugledu, ki ga je užival njen oče kot vikar, je namreč že v ranem otroštvu pobližje spoznala trpljenje in lakoto. Po smrti svoje žene, ki je podlegla raku, je namreč oče vseh pet hčera zaupal v skrb internatni Šoli Cerkvenih hčera iz katere so se po dobrem letu vrnile le tri. Bivanje in pošastni pogoji v omenjeni instituciji pa naj bi služili tudi kot zgled in navdih pri snovanju njenega najbolje poznanega romana Jane Eyre. Nečloveške razmere v sirotišnici Lowood naj bi bile tako povzete prav po tem enoletnem bivanju sester Brontë, tekom katerega sta najstarejši sorojenki umrli za tuberkulozo. Suhljata in drobna  Charlotte, ki naj bi v višino merila manj kot meter petdeset, pa je dejala, da je imel čas preživet v tej cerkveni ustanovi tudi trajen, negativen vpliv na njeno zdravje.

Klic srca mladih sestra Brontë pa je bil kljub vsemu tako glasen, da so se skupaj, pod lažnimi imeni Currer, Ellis in Acton Bell, podale na negotovo pot poezije in pisanja. Tako kot pred leti nam zelo znana J. K. Rowling, so si tudi sestre, zavoljo višjih prodajnih številk, izbrale imena, ki so zakrila njihov pravi spol. Zavedale pa so se tudi dejstva, da so bile avtorice v viktorijanski Angliji obravnavane z precejšnjo mero nezaupanja in pod vplivom ukoreninjenih predsodkov. Njihovo početje in misli podane v delih pa bi se lahko marsikateri ugledni glavi zdele povsem neprimerne in moteče neženstvene.  V samozaložbi so tako izdale prvo, skupno pesniško zbirko. Čeprav sta bila prodana le dva izvoda prvenca jim to dejstvo ni vzelo poguma, sledile so mu namreč še mnoge druge izdaje, ki so za vedno spremenile naše dojemanje literature in vloge, ki jo v njej igrajo ženske avtorice.

Njen najslavnejši roman Jane Eyre je tako izšel pod psevdonimom Currer Bell in dodobra razburkal ustaljene vode angleške pisane besede. Predstavlja odličen primer t.i. razvojnega romana, ki nas popelje po trnovi in negotovi poti odraščanja glavne junakinje. Od osamljenih in mučnih otroških let, pa vse do težko izbojevane sreče dobe odraslosti. Stvari, ki se zgodijo med vrsticami, tiste, ki ostanejo skorajcharlotte neopažene pa so pogosto tudi tiste, ki razburkajo javnost in se bralca dotaknejo najgloblje. Pisanje, ki nam osvetli najtemnejše kotičke duše posameznika danes jemljemo že  kot skoraj samoumevno, v času strogih družbenih konvencij in velikega cerkvenega vpliva pa bi jih lahko imenovali za skoraj bogokletne. Tako mnogi Charlotte Brontë zasluženo obsipajo z zvenečimi nazivi, kot so »prva zgodovinarka človeške skrite zavesti«. Dogajanje v romanu Jane Eyre je namreč obarvano z močnimi čustvi, ki so bili pred tem rezervirani predvsem za visokoleteče in prefinjene vrstice poezije. Poleg tega, da nam omenjeni roman nudi intimen vpogled v čustvovanje in dojemanje ženske nizkega stanu, pa je v njem mogoče najti tudi močne elemente družbenokritičnosti, moralnih sodb, kritike rigidnosti socialnih struktur, kritike cerkvenih, izobraževalnih ustanov in močne elemente proto-feminizma. Uporaba psevdonima je tako le logičen naslednji korak.

»Zaman je trditi, da je človek srečen, le da ima mir. Ni res! Človek mora delati, ustvarjati! … Milijoni so obsojeni še na bolj pusto usodo, kot je moja, in milijoni se ji na tihem upirajo. Nihče ne ve, koliko upornikov – ne samo političnih – vre v ljudskih množicah sveta. Nasploh imajo ženske za zelo spokojna bitja. In vendar ne čutijo nič drugače kot moški! Tudi one morajo razviti svoje sposobnosti in treba jim je možnosti za to kot njihovim bratom. .. In zelo ozkosrčno je, če njihova sobitja, ki uživajo toliko prednosti, trdijo, da je zanje edino prav, če se zapro v hišo in pečejo pudinge, pletejo nogavice, igrajo na klavir in vezejo mošnjičke in če se jih lahkomiselno zasmehuje, ako se katera izmed njih skuša naučiti več, …« Precej obsežen odstavek, ki pa izjemno ponazori revolucionarnost in nežno moč premišljenih besed Charlotte Brontë. Besed, ki so nedvomno odmevale in pustile sled na preštevilnih srcih nekoč in nedvomno tudi danes.

Jerica Šemerl-Harmel

Slike:http://www.bl.uk/, www.bbc.com, www.pinterest.com .   Avtorica vseh risb je Charlotte Brontë.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s