Gillian Flynn: Temina    

9789610138624-1»Ne. Kar sem tisto noč videla, sem videla, sem si ponovila večno mantro. Čeprav to ni res. V resnici nisem videla ničesar. Prav? Dobro. Ničesar nisem videla. Samo slišala sem. Samo slišala sem, ker sem se, medtem ko mi je družina umirala, skrivala v omari, ker sem bila mala ničvredna strahopetnica.« (Flynn, 2016: 64)

Nedavno je pri Mladinski knjigi izšel nov roman priljubljene ameriške avtorice Gillian Flynn z naslovom Temina (Dark Places), ki ga je prevedel Andrej Hiti Ožinger.

Roman se začenja v sedanjosti, kjer spoznamo Libby Day kakršna je danes, že odrastla, no vsaj naj bi bila pri svojih 31 letih, 24 let po tragediji, pokolu njene družine (mame in dveh sester, če smo povsem natančni). Govor je položen v usta Libby tako da spremljamo prvoosebno izpoved, začenši z vrednotenjem nje same kot poredne punčke po kateri se preliva dayevska kri s katero je nekaj hudo narobe. Spoznamo kmečko okolje, malo mestece v Kansasu, kjer težko najdeš prijatelje, zagotovo pa tekmovalnost in zavist, v katerem je odraščala in njeno družino v primežu materialnega pomanjkanja, na dnu revščine. Njena starša, predvsem nasilni pijanski oče Runner, namreč nista znala s financami, tako je njena mati, sedaj polna krivde, ker otrokom ne more nuditi dostojnega odraščanja, nazadnje pristala sama (mož jo je seveda zapustil, ko je zmanjkalo denarja) na opustošeni kmetiji, ki se ji bo zdaj zaradi prezadolženosti končno morala odpovedati. Kmetija je bila last njenih staršev, ki sta morala zelo garati, da sta jo postavila, zato je njena žalost ob tem podkrepljena še s slabo vestjo. Med njenimi štirimi otroki je tudi problematičen pubertetnik (mar niso vsi takšni?) Ben, ki pravkar prestaja zaporno kazen, obtožen pokola svoje družine. Povod za pokol naj bi bil v njegovem čaščenju satanizma, ki je bilo v osemdesetih zelo popularno.

Takoj na začetku je jasno, da je temina tisti tesnobni trenutek, ko se Libby Day vrnejo spomini. Hkrati pa je temina tudi označevalec manka v njenem spominu, »black out«. Je bilo njeno pričanje krivo? So jo prepričali, da je videla nekaj kar pravzaprav ni videla? Ali spomin verodostojno dokumentira dogodke?

Libbyjina neodgovornost se kaže  v težavah z vzdrževanjem tako sebe kot stanovanja, saj namesto, da bi plačala plin raje spi pokrita z odejami (ironično kot v otroštvu). Ne gre naprej s časom, saj nima niti interneta niti televizije. Seveda je brez službe in brez prijateljev. Odkar so ji razmesarili družino ne more več jesti mesa, za kavo pa meni, da je popolna pijača za nenadno smrt. Ne zaupa navdušencem nad samopomočjo, o svoji duši pa meni, da je čačka s čekani. Sarkastična »zavožena« kradljivka je.

Ker ji počasi zmanjkuje denarja, ki so ji ga pošiljali sočutni ljudje ob njeni izgubi, in ji ga ne več, saj se tragedije namreč dogajajo neprestano in njena ni več tako »popularna«, se odloči odgovoriti na eno izmed mnogih pisem, ki ji ponujajo bizarne službe. Pismo ji je poslal Lylea Wirtha, v njem pa ponudil 500 dolarjev, če bi se bila pripravljena oglasiti in spregovoriti v njihovi skupini imenovani Kill Club, čigar člani so navdušenci nad razvpitimi umori. Sicer ji je zadeva obscena do konca pa vendar se po dolgem tehtanju odloči, da povabilo sprejme, saj od nečesa vendarle mora živeti. Če je toliko časa izkoriščala svojo tragedijo jo bo pa še malce dlje. To je ključni trenutek, ko se spogleda s temino, bežnimi spomini in se v njej zbudi občutek slabe vesti. Končno. Vendarle ima svojo družino rada, čeprav je ne pozna, ker je bila premajhna, ko so pomrli, tudi spominov ne premore veliko, zato začne brskati po spominkih čvrsto zapakiranih v škatlah, ki jih do zdaj ni mogla odpreti. V ospredje torej stopa vprašanje – Je Ben obsojen po krivem? Takega mnenja so vsi člani Kill Cluba in njihovi argumenti so zelo dobri.  Omahujoče ampak s tendenco, da še nekaj zasluži, se Libby po 24 letih depresije odloči zamenjati svoj hobi načrtovanja samomor za iskanje resnice, zaslužek pa postaja vse bolj drugotnega pomena. V njej se zbudi tista zakrnela človeškost, ki jo je zatrla, da se ne bi podredila šibkosti.

Poglavja z Libby kot prvoosebnim pričevalcem se izmenjujejo s tretjeosebnim pripovedovanjem, ki sega v preteklost in opisuje dan pred pokolom iz vidika matere Patty in Bena. Ker je Flynn zelo pozorna na detajle spoznamo oba vidika videnja in doživljanja določenih stvari – na primer kako se z Benovimi težavami spopada Patty (in seveda kako jih razume) in kakšne so v resnici.

Roman bralca ves čas drži na trnih kdo je pravzaprav resničen morilec. Obstajajo elementi, ki na Benovo krivdo namigujejo, veliko pa je tudi tistih, ki nakazujejo, da ga bodo krivde oprali. Je morilec morda Runner? Konec romana je nepredvidljiv, ker se pričakovanja obračajo v bolj očitne smeri, je pa res, da dosledno, skoncentrirano branje lahko že kaj kmalu razkrije kako se bo roman razvil. Konec romana lahko deluje torej nategnjeno ali pa nategnjen ostane detektivski bralec.

Roman je vredno prebrati predvsem zaradi psihološke strukture Libbyjinega karakterja, ki ni utemeljen na sočutju a bralcu skoraj mora prirasti k srcu, če ima rad posebneže in zaradi globine zgodbe, ki ni skoncentrirana samo na razkrivanje umora ampak poglobljeno sega preko, tako pa nariše popolno atmosfero neke tragične noči, ki še pride, medtem, ko se pred bralcem odštevajo ure nekega vsakdanjega dne neke družine. Bralec ve kaj sledi, zato je napetost toliko večja. Zelo deluje tudi izmenjavanje prvoosebnega in tretjeosebnega načina pripovedovanja, ki skrbi za razkol med sedanjostjo in preteklostjo. Tisto kar bo potrdilo resničnost Libbyjine sedanjosti, je temina v katero se mora zazreti, da bo lahko ponovno ovrednotila svoje življenje, ki povsem mogoče temelji na laži.

Tjaša Plazar

Gillian Flynn, Temina, Mladinska knjiga, 2016, Ljubljana

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s