Film Psi brezčasja v Kinodvoru: Slovenski podli fantje

 

psiPsi brezčasja pod režijsko taktirko Mateja Nahtigala je tisti slovenski film, ki zareže v globine kriminala, spletk, izgubljenih prijateljstev in varanja. Nič novega, boste rekli, pa vendarle, svež pristop in tista prava gangsterska atmosfera (American Gangster, Get Carter …)doprineseta k osupljivemu končnemu izdelku. In ja, gre za nizkoproračunski film, izdelan s številnimi ljubitelji sedme umetnosti, ki morda kaže, da slovenski filmski prostor lahko seže čez mejo. Psi brezčasja je sodoben noir triler, pronicljiv in provokativen; tudi majhen slovenski kraj (domnevno Velenje) skriva svoj sod smodnika, katerega konstantno polni umazan denar. In v tem zakotnem, skorumpiranem in odročnem mestecu ni več prostora za iskrenost, pristno prijateljstvo in pošteno delo. Ne, tudi preiskovanje sumljive smrti ni več v modi. Celotna družba je nagnita, disfunkcionalna in determinirana z močjo. Moč je v rokah bogatunov, povzpetnikov, debelih mož s cigarami ter zlatimi urami. Mesto obvladuje en sam človek, mehanizem vladanja pa sooblikujejo njegovi (ne)zvesti psi.

V kotel prevar, laži, fatalk in obupancem po nekaj letih ponovno vstopi Osterberg, kateremu je umrl brat. Sumničav je in previden, izguba ni bila naravna. Po robu se mora postaviti celotni kriminalni mreži, katere lovke so izjemno dolge in nepropustne. Sam je, išče, odkriva ter se zapleta v nečedne posle ter spoznava podel ustroj njegovega domačega kraja. Režiser je z izrazito karakternimi liki, mračno atmosfero in domiselno scenografijo ustvaril disharmonično, izredno pohujšano in pohujšljivo človeško mravljišče, kjer individuum ne šteje. Bog je župan, nekakšen nedotakljivi polblaznež, ki ga zanima zgolj denar. Kdor hoče preživeti, mora igrati po njegovih pravilih. A vsaka tiranija v sebi skriva manjšo, svojo inačico, ki navzven ugaja matici, vendar v resnici deluje po svojih nenapisanih vzorcih.

Akcija je omejena na nekaj bolj ali manj resnih gostilniških pretepov, saj prava kriminalka bazira na verbalni komunikaciji. Veliko izrečenih groženj, beganj in obupanega iskanja, to je protagonistov vsakdanjik v tem mlačnem zagnojenem mestu. Vztrajnost, da bi odkril morilca svojega brata je vrlina, ki je ne spoštuje nihče. Pravici ne more bit več zadoščeno, želi le morilčevo ime. In priznanje.

Nahtigalov prvenec je izjemno dovršen slovenski triler, ki zaobjame vse družbene parametre. Politika, oblast, moč, denar in življenje (ali bolje: vegetiranje) znotraj nevidnih okov in pritiskov dušijo srenjo, medtem ko se elita valja v umazanih zlatnikih. Nič novega? Da se ne pozabi, je potrebno opominjati. Vedno znova.

Anita Volčanjšek

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s