Anthony Doerr – Vsa ta nevidna svetloba

vsa ta nevidna svetlobaIz pod kositrnega neba se v dolgih spiralah spuščajo beli lističi, kot na tisoče ptic v smrtnem krču se vrtinčijo nad ožgano, trpinčeno, izčrpano zemljo. Ko dosežejo svoj cilj, ko prifrfotajo v grčave dlani tistih, ki so ostali na njih piše preprosto: Nujno obvestilo prebivalcem, takoj zapustite mesto. Pustite za seboj dom, ki je v teh negotovih časih le še grenko sladka iluzija, občutek enak sanjam iz katerih se ne želiš nikoli prebuditi. Za vedno pustite za seboj staro hišo v kateri se je rodil vaš ded, v kateri se je odvrtelo vaše otroštvo. Tam kjer so doma najlepši in najbolj boleči spomini, kjer na masivnih policah prastarih omar počiva starinski porcelan, ki iz generacije v generacijo menja roke in v svojem krhkem okostju nosi duh preteklosti in negotove prihodnosti.

Prizor je povzet iz romana Anthonya Doerrja: Vsa ta nevidna svetloba, ki je to pomlad izšel pri založbi Mladinska knjiga. Postavljen je v vsem poznan in neskončnokrat predelan zgodovinski okvir 2. svetovne vojne. Na prvi strani je, med povzetki recenzentov objavljeno vprašanje: »Ali res potrebujemo še en roman o drugi svetovni vojni?«. Odgovor se seveda glasi odločno Da!. Vojne romane je potrebno pisati, ustvarjati vojne filme, ohranjati spomin na grozote fašističnega režima, slaviti dneve upora proti okupatorju in zmage nad fašizmom. Astronomska, nedojemljiva cena vojaške agresije mora biti, kot z razbeljenim železom, vtisnjena v našo podzavest. Ne glede na pretekla leta namreč trpljenje, ki ga ob oboroženih spopadih čuti pozabljeno civilno prebivalstvo, ostaja brezčasno isto. Negotovost, smrtni strah in jeza, ki jih ljudje sejemo že stoletja je enak ne glede na časovni okvir in geografsko širino. Roman Vsa ta nevidna svetloba pa bi se prav lahko, namesto na tleh opustošene Evrope, dogajal na požganih in od boga pozabljenih peščenih prostranstvih Bližnjega Vzhoda. Vojna ostaja ista, trpljenje ostaja nečloveško in nanj ne smemo nikoli pozabiti.

S Pulitzerjevo nagrado za književnost leta 2015 nagrajena fragmentirana pripoved Vsa ta nevidna svetloba je podana v krajših, a neverjetno udarnih poglavjih, ki so umeščena v precej dolgo časovno obdobje. Od leta 1934 pa vse do nam bližjega leta 2014. Glavna junaka sta postavljena na nasprotne strani, a je avtor v svojem pripovedovanju izjemno nepristranski. Njune poti osvetli in predstavi na način, ki nam približa obe plati zgodbe in postavi bralca pred vprašanje ali v vojni sploh resnično kdo zmaga.

Slepa, pariška deklica na eni strani in sirota nemških premogovniških mest na drugi, se v ruševinah Bretanjskega mesta Saint-Malo, ki so jih za seboj pustili zavezniški bombniki, srečata le za hip, a ta hip obema za vedno spremeni življenje. Ugotovita namreč, da dobrota še obstaja in, da je človek v vsej moriji in klanju, ki ga s seboj prinese vojna vihra, še sposoben usmiljenja in empatije. Vsa ta nevidna svetloba tako osvetljuje najlepše in najtemnejše kotičke človeške narave. Preko kratkih, na samem začetku otroških zgodbic o prehitrem odraščanju, nas popelje na temno pot posejano s svetlečimi dragulji dobrote in lepote, na kateri pa ni več prostora za otroške upe in sanjarjarije.  Roman je posut s sublimnimi opisi, tankočutnimi povzetki in mojstrsko poetiko, ki pa kot taka ne trivializira vojnih grozot in bralca, zdaj zahvaljujoč ganjenosti, zdaj odporu, nikoli ne pusti ravnodušnega. Predstavi nam namreč dve plati realnosti človeškega bivanja, grozote, ki jih zadajamo soljudem in nasproti neskončno dobroto, ki nam daje upanje in nam daje zagon v najtemnejših urah.

Jerica Šemerl-Harmel

Foto: www.emka.si

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s