Dheepan: Za družino in dom

Begunska kriza nedvomno predstavlja temo, ki ji je bilo v zadnjem letu namenjenih nešteto besed in misli, ki so vsaka na svoj način dragocene in nam nudijo globlji vpogled v sam ustroj, predvsem evropske, družbene strukture. Pristopi, ki jih v reševanju krize prevzemajo evropske države, so si med seboj precej različni a vseeno je mogoče zaslediti nekaj redkih skupnih elementov. Vendar marginaliziranje in getoiziranje ljudi, ki je v našem kulturno-geografskem prostoru izjemno pogosto, nikakor ne mora obroditi sladkih sadov. Ti posamezniki namreč veliki meri bežijo pred mučno in grozljivo preteklostjo, takšen način obravnave pa nikakor ne predstavlja dobrega izhodišča za integracijo v tujo in neznano družbeno okolje. Problemi, SP-Dheepanki izhajajo iz tega dejstva, tako nastanejo kot logična posledica evropske begunske politike. Film Dheepan nedvomno predstavlja odločen, na trenutke osupljiv in izjemno poetičen glas navidez izgubljene generacije, ki je v Evropi ujeta v neskončnem boju za dom in družino.

Glede na povedano gledalca torej na mora začuditi dejstvo, da je film Dheepan, za svojo tankočutno predstavo polemične tematike, prejel prestižno Zlato palmo na lansko letnem Cannskem filmskem festivalu. Tudi sicer režiserju omenjenega filma, Francozu Jacquesu Audiardu, ni tuja obravnava kontroverznih in zahtevnih tem. Med njegovimi filmi namreč prevladujejo predvsem težke melodrame in etično obarvane študije zločina in zločincev. Tudi film Dheepan je tako izjemno bogat z raznovrstnimi odtenki sivine, ki najpogosteje barvajo življenje posameznikov ujetih v primež nepredvidljivih in težavnih okoliščin. Poleg izjemno čustveno obravnave tematike, ki je dodobra razburkala evropski družbeni prostor, pa film predstavlja tudi močno in neposredno kritiko neusmiljene in mnogokrat povsem neučinkovite francoske migracijske politike.

V dobrih stotih minutah se pred gledalcem odvije zgodba, ki ji kot se zdi na samem začetku, težko pripišemo srečen konec. Vihar neusmiljene državljanske vojne, ki je razdejala otoško državo Šrilanka, na begunski poti združi tri nenavadne sopotnike. Veterana borcev Tamilskih tigrov, mlado žensko brez partnerja ali družine in osirotelo deklico. Skupaj tvorijo nenavadno, negotovo in neubrano družinsko celico v kateri se sprva noben  Dheepanne počuti pretirano domače. V želji po boljšem in mirnejšem življenju, daleč stran od grozot vojne prevzamejo imena in osebne dokumente tričlanske družine, ki je tako kot neštete druge, našla svoj konec v dolgotrajnih spopadih med državo in odporniškim gibanjem. Kljub temu, da je obravnavana tematika nabita z vsemogočimi čustvi, režiserju uspe na videz nemogoč podvig. Zgodbe glavnih junakov namreč predstavi izjemno empatično in mojstrsko, predvsem pa brez nepotrebnega senzacionalizma s katerim ustvarjalci radi obarvajo obravnavo razvpitih in kontroverznih tem.

Pot jih na začetku pripelje v neusmiljen Pariz, kjer v natrpanem azilnem domu pričakujejo svoj srečen konec, ki se jim vztrajno izmika. Po preštevilnih neprespanih nočeh, ki jih Dheepan kot prodajalec kičastih in cenenih drobnarij preživi na pariških ulicah, pa v njihova življenja končno posije žarek upanja. Preselijo se v blokovsko naselje na obrobju Pariza, kjer v zameno za vzdrževalna dela dobijo v najem  zanemarjeno stanovanje, ki kljub neobetavnem začetku, kmalu postane njihov pravi dom. A na trnovi poti priseljencev in beguncev so dnevi sreče in gotovosti redki, najboljše priložnosti se namreč še kako rade izkažejo za najbolj smrtonosne pasti.

Poleg izjemno poetičnega in tankočutnega vpogleda v vsakdan posameznikov, ki so v želji po mirnejšem življenju, pristali v povsem tujem in premnogokrat izjemno sovražno nastrojenem družbenem okolju, nam film Dheepan poda tudi možnost za premislek o mnogih drugih tematikah, ki so bližje sleherniku in se z njimi lahko poistoveti prav vsak. Gledalcu nudi nov in svež vpogled v strukturo družine in družinskih odnosov, v partnerske vezi, ki vežejo posameznike, ter nam nudi zaupen in čustven vpogled v prepletene, intimne vezi, ki tvorijo zapleteno strukturo družinske enote. Le-ta je namreč v vseh svojih neverjetnih variacijah in oblikah neskončno dragocena ter vredna srditega boja.

Jerica Šemerl-Harmel

Foto: www.imdb.com www.ara.catwww.chicagofilmfestival.com

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s