Mihail Bulgakov: Mojstrsko o Margareti

Večen boj med dobrim in zlim se, kot se zdi odvija že od vekomaj, predstavlja enega izmed najtrdovratnejših filozofskih in teoloških problemov, ki se vztrajno izmika razrešitvi. Kaj je dobro in kaj slabo, katera dejanja so zla in katera vredna spoštovanja, kje tiči hudič in kje bog; ta vprašanja že od nekdaj kratijo spanec številnim učenim in neukim glavam. Živimo namreč v zapletenem etično-moralnem mikrokozmosu kjer odtenki sivine prevladujejo nad črno-belo monotonijo enoznačnih in preprostih odgovorov na zapletena in kompleksna vprašanja. Kar je za nekoga biserno belo je za drugega zamolklo črno, najti nekakšno srednjo pot pa se zdi skoraj nemogoče. Pravica do splava, poroke istospolno usmerjenih, izgradnja džamije, begunsko vprašanje, sovražni govor in mnoge druge zagate, ki jih skušamo razrešiti v našem družbeno-političnem prostoru, predstavljajo le nekaj primerov močno razdvajajočih polemik, ki jim je skoraj nemogoče najti rešitev, ki bi zadovoljila obe, nasprotujoči si strani. V takšni zmešnjavi mnenj bi hudič in bog predstavljala nadvse dobrodošla razsodnika a življenje, na žalost, ni tako preprosto.

mmRoman Mojster in Margareta, povsem zasluženo, kitijo z nadvse zvenečimi in vzvišenimi oznakami; filozofsko-satirična pripoved, gogoljevska groteska, cinični danse macabre, karnevalski roman, … in nedvomno je prav vse to in še veliko več. V njem se prepletata realnost in fantastika, prostor in čas, dobro in zlo, metafizično in snovno, ki skupaj sestavljajo nenavadno, bleščečo miriado barv in odtenkov, ki tvorijo enega izmed najdragocenejših draguljev svetovne književnosti. Roman predstavlja najslavnejšo stvaritev ruskega pisatelja, novinarja in feljtonista Mihaila A. Bulgakova. Vendar je omenjeno literarno delo, zavoljo izjemno družbeno-kritične in teistične tematike, v roke javnosti v necenzurirani in nespremenjeni različici, prišlo skoraj trideset let po zadnjih popravkih avtorja. Teh popravkov pa je bilo kar nekaj saj je pisatelj delo pregledoval in popravljal od leta 1928, pa vse do svoje smrti leta 1940.

Prvo kar navduši bralca, ki se potopi med vrstice romana Mojster in Margareta, je brez dvoma izjemno drzen, satirično-kritičen način obravnave takratne, stalinistične Rusije. To dejstvo pa nas hkrati postavi tudi pred vprašanje kako je bil nastanek tako družbeno-kritičnega romana, ki je stalinizem slikal na nadvse nelaskav in grotesken način, sploh mogoč. Odgovor se skriva v njegovi izredni subtilnosti in ciničnosti, ki svoje skrivnosti razkrije le tistim, ki pri opazovanju družbenega okolja premorejo dobršno mero kritičnega mišljenja in nepristranske obravnave. Le po čudežu je to veličastno delo torej ušlo mašineriji sovjetske cenzure, njegov avtor pa ni izginil kot milijoni nedolžnih Rusov v času Stalinove diktature.

Komični vložek v omenjenem romanu predstavlja neverjetno ciničen vpogled v rusko radikalno birokratizirano družbo uradnikov, finančnihmm 1 direktorjev, tajnikov, tajnic in predsednikov razno raznih odborov in komitejev, ki s svojo neverjetno puhloglavostjo in vdanostjo sistemu, bralca neprestano spravljajo v stanje pridušenega heheta. Njim nasproti pa stoji Satan s svojim raznolikim in vsemogočnim spremstvom, ki Moskvo za nekaj dni spremeni v svoje igrišče po katerem se je nespodobno potikati brez meča. Namen skrivnostnega profesorja Wolanda in njegovega spremstva je namreč razkrinkati skorumpirano in podkupljivo družbo sovjetske kulturne elite. To pa nedvomno ni lahka naloga in kot taka zahteva nenavadna in nekonvencionalna sredstva. Zgodba tako niha med komičnimi, satiričnimi vložki družbeno kritičnega cinizma ter globokimi in udarnimi trenutki težkega patosa in tragedije.

Dodatno, nadčasovno dimenzijo predstavljajo poglavja postavljena v dneve pred in po Jezusovemu križanju, ko se peti prokurator Judeje, vitez Poncij Pilat, sooča s neskončno težo in posledicami svojih odločitev. Čeprav so v ospredju liki, ki bi jim bralec nedvomno dodelil vlogo negativcev, saj s svojimi dejanji opustošijo Moskvo in pri tem ne razmišljajo pretirano o posledici svojih dejanj, pa srž romana vseeno ostaja svetel in navdihujoč. Bralcu odstira vpogled v svet, v katerem sam vrag ceni resnično ljubezen, spodbuja odkritost, kljub svoji naravi pozna usmiljenje in nad vse ceni pogum. Kjer čarovništvo in golota predstavljata pravi obliki bivanja, ki posameznice osvobodijo ustaljenih, dušečih družbenih norm. Nasproti tem klasičnim negativcem pa stojijo ovaduški sosedi ter podkupljivi uradniki, ki na plečih slehernika uživajo darove skorumpirane države. A tako kot je v jeršalamski zgodbi povedal Ješua preden je bil obsojen na smrt na vrhu Golgote. Človek je po naravi dober, le neusmiljene in nepredvidljive okoliščine njegovega bivanja ga pripravijo do tega, da počne zlo.

Jerica Šemerl-Harmel

Foto:   pickadolla.wordpress.combeautiful-grotesque.blogspot.comjasonhibbs.co.uk

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s