Zaljubljeni Balzac ali kakšno je strto srce

Honoré de Balzac, veliki poznavalec družbenega in družabnega življenja Francije v 19. stoletju, je zapustil obsežen opus, ki bazira predvsem na človeških karakterjih, političnemu mišljenju in izostrenem občutku za malega človeka. Balzac resda pogosto opisuje vzpone in padce plemstva, vojvod in visoko kotirajočih plebejcev, a je njegovo pero vestno beležilo navade, odločitve ter vrednote revnih Francozov. V njem ni pridiha romantičnosti, temveč realistične misli, ki sledi družbenemu toku. V svojem življenju je – sorazmerno hitro – postal najplodovitejši pripovednik francoskega slovstva. V njegovo obsežno literarno zapuščino sodi tudi roman Vojvodinja De Langeais, katere zametke je iskati v umetnikovi izkušnji.

. HONORE-DE-BALZAC--VOJVODINA-DE-LANGEAIS--LK_54e81b2a534b9

 

Kot zapeljivec, znani ljubimec, je podlegel čarom aristokratke, naslovne junakinje in v roman mestoma infiltriral verodostojne zapise njunih doživetij.

Balzac, kot že rečeno, ni romantik, sanjač ali nepobolšljivi Don Juan. Človek z zlomljenim srcem je, ki – zaradi statusa umetnika in ˝navadnih˝ družinskih korenin – ni mogel prestopiti praga pariških veljakov. Njegova ljubezen do vojvodinje – vsa imena v romanu so spremenjena –  je tako zatrta že na samem začetku in ne omogoča nadaljnjih realnih srečanj. A kljub ljubezenskemu predikatu Balzac puščico zopet usmeri v družbo (roman je napisal leta 1834), ki so jo takrat oblikovali petičneži v pariških salonih, spogledljive mične gospodične, bogato poročene in nesrečne, ter plemstvo. V fokusu dotičnega dela je koketa, poročena, a še kako dovzetna za poglede drugih moških, kateri so – zaradi njene čedne zunanjosti in vihravega temperamenta – pogosto obiskovali osamljeno žensko. Kopica zapletov in intrig, tako značilnih za viharno prvo polovico 19. stoletja, botruje razpletu in čedalje bolj slika mračno notranjost naslovne protagonistke. Tudi razpršena ljubezen ni vedno dovolj.

˝Nisi ponosna, da si tako ljubljena?˝

˝Ne˝, je rekla. ˝Čeprav je to življenje polno, je skrivaško, kot mrak ob svetlobi.˝

Srečen konec je stvar romantikov, realisti so mojstri suspenza. Balzacu dekle ni prineslo veliko radosti, vendar tudi njeno življenje ni bilo tako zelo zavidanja vredno. Veliko je poniževala, zato je bila na koncu tudi sama ponižana. A ker je v ospredju vendarle družbena notíca, bralec sledi toku dogajanj po salonih, krčmah, pariških ulicah in četrtih ter ubožnih sobicah. Ljubezenska zgodba je motiv za roman, še ena izmed mnogih v pisateljevem kratkem življenju, a očitno vendarle tako nepozabna in silno močna, da jo je mojstrsko zapisal na papir.

Anita Volčanjšek

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s