Agatha Christie: Bilo jih je deset

Mojstrica detektivskih romanov, Agatha Christie, je svoj najbolje prodajan roman naslovila po pesmici o desetih zamorčkih, priloženi na sam začetek skrivnostnega dogajanja. Kritiki in svetovna javnost roman uvrščajo v sam vrh njenega bogatega opusa, saj gre za izredno pronicljiv in misteriozen opis že tako zapletenih dogodkov. Navidez preprost in že tolikokrat bran začetek – množica ljudi, zbranih na osamelem otoku -, se postopoma sprevrže v klobčič zank, nepričakovanega suspenza in več kot skrivnostnih umorov. Bilo jih je deset namreč ne dolgovezi, že sam naslov torej apelira na preteklost, in takoj zareže v smisel kriminalk-ubijanje in nenehno iskanje morilca.

bilo

Na otoku, večkrat omenjenem v tračarskih časopisih, kateri so mu pogosto nadeli srhljive predikate, je zbrana druščina desetih, med seboj nepoznanih ljudi vseh starosti in poklicev. Kot kaže na začetku, nimajo niti ene same skupne točke. A stran za stranjo bralec odkriva izseke iz preteklosti, ki tako nedorečeno, a v izjemno močnih intervalih morijo skoraj vse prisotne. Vsak ima svojo skrivnost, ki pa, na kar so pozabili, ni samo njihova.

Kultna pisateljica postavi dogajanje v okolje, kjer Poirot ni potreben, kajti morilec ni nujno vedno kaznovan. Sploh pa – in morda je ravno tu poanta nerazrešljivih grozodejstev -, on sam kaznuje zaradi zločinov, katere so zagrešili ostali. Njemu njegov poklic (ki naj ostane skrivnost) dovoljuje določeno imuniteto, ki jo zlorabi za t.i. višji cilj.

Eden za drugim padajo zamorčki, ki jih dodatno potencira kraja desetih figuric (zamorčkov). Ko umre človek, izgine igračka. Umori so zasnovani po verzih pesmi iz 19. stoletja, ki jo ima vsak izmed deseterice v sobah razkošne vile. A prav nihče – vsaj na začetku – ne najde povezave, vsi se le spominjajo, da so pesmico v rani mladosti recitirali. Prepozno je za spomine, brskanje po travmatični preteklosti, kesanje in solze. Nekdo se je namreč odločil – organiziral celotno potovanje na otok, precizno izbral goste in služabnika ter spretno odigral svoj del – za hladnokrvno rešitev vseh težav.

Morilec je odkrit šele na zadnji strani, v priloženem pismu, kjer je natančno razložen načrt umorov. Briljanten um si lahko zamisli potek, kraj, čas in način smrti, kar je Christiejeva nedvomno bila. Bilo jih je deset je še eden izmed množice napetih romanov, ki se jih prebere na dah. In tudi konec, kot pogosto, osupne in privede do večnega ˝ah, saj res, kako da tega že prej nisem opazila˝. Ker je pred mano Agatha, ali pač?!

Anita Volčanjšek

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s