Backman: Babica vas pozdravlja in se opravičuje.

20160605_200412

»Vse pravljice se napajajo z drugačnim. »Samo drugačni ljudje spreminjajo svet; nihče normalen ni še nikoli dosegel nobene ušive spremembe,« je imela navado reči babica.« (Backman, 2016: 110)

Pred kratkim je pri Mladinski knjigi izšel drugi roman mladega švedskega avtorja Fredrika Backmana, z naslovom Babica vas pozdravlja in se opravičuje.

Sicer preprosta, lahko berljiva knjiga ob obilici svežega humorja in domiselnih ekscesih, ki vznemirjajo sosede in avtoritete, prinaša vprašanja posameznikove eksistence. Skupina ljudi živeča v stanovanjski skupnosti se sooča s temami izgube, ljubezni, prijateljstva, izdaje, smrti, odpuščanja, žalovanja in še s čim podobnim, banalnim pa vendar vedno aktualnim. Gre za prikaz nujnosti ohranjanja medsebojnih stikov, skozi spoznavanje profilov ljudi pa potrebo po medsebojnem sprejemanju. Vsak človek ima namreč svojo zgodbo, s tem pa podlago, da je postal to kar je. Roman je ovit s pravljico tako da moralna nota ni eksplicitno podana. Podpira, če ne že kar strogo zagovarja pa predvsem vsakršno drugačnost in stavi na pomembnost domišljije brez katere bi bil svet tako ali tako brezvezen. Psihološko globino avtor doseže predvsem z vnosom oseb etiketiranih s travmatično izkušnjo. Slednjo bodo lahko premagali le, ko se bo ponovno manifestirala in ko bodo pripravljeni povedati svojo zgodbo. Travma se namreč prepozna zgolj, če se o njej govori.

Glavna protagonistka romana je skoraj osemletna Elsa, ki je za svoja leta izjemno odprte glave posledično pa drugačna od sovrstnikov, ki svoje ne sprejemanje izražajo predvsem s fizičnimi obračuni. Elsa rada sprašuje, rada surfa po internetu, novih besed se uči na Wikipediji, obožuje Harryja Potterja, Supermana, Može X, superjunake nasploh. Ena izmed njenih želja je, da ne bi bilo le na dan čarovnic normalno, da si drugačen. Njena najboljša in edina prijateljica je ekscentrična sedeminsedemdesetletna babica, upokojena zdravnica, z izjemnim smislom za opisovanje ljudi (na primer: človek z najnižjim centrom težnosti), ki ji čez mukotrpne dneve pomaga s pravljicami, s pravcato skladovnice neprisiljenih modrosti preživetja in soočanja s težavami. Elsa ji pravi superjunakinja, vsi ostali pa so mnenja, da je samo nora, s svojimi dejanji dokazuje, da imajo oboji na svoj način prav, velikokrat pa se, zaradi težav z avtoritetami, tudi znajde na policijski postaji. Vendar babica je po svojem principu vedno delovala drugače od drugih ljudi – v  svetu, kjer se je vse vrtelo v normalnem ritmu je delovala kaotično, ko pa se je svet sesul in spremenil v kaos je bila edina, ki je delovala zbrano. Ljudje namreč radi napak razumejo človeka z bujno domišljijo, ki življenje živi in ne zgolj obstaja (tako stagnira večino ljudi), označijo ga preprosto za norega, odrinejo ga na rob, ignorantsko do dejstva, da bi jim prav ta človek lahko v več smislih rešil življenje.

Kmalu postane jasno, da imajo pravljice, ki si jih babica izmišljuje, svoje zametke v resničnem svetu, kjer so pravljični akterji med seboj skrivnostno povezani. Skozi pravljico je svet lažje razumeti. Babica je Elsi zgradila domišljijski svet, deželo Skorajdabuden,  kjer nič in nihče nikoli v celoti ne umre ampak postane samo zgodba, naredi majhen preskok v slovnici, zamenja čas iz sedanjika v preteklik. Dežela Skorajdabuden je sestavljena iz več kraljestev brez začetka in konca: Miamas, Mimovas, Mirevas, Miaudacas, Miploris, Mibatalos. Vsako kraljestvo pa ima temeljno značilnost, kod po katerem obstaja in specifično funkcijo (v Miplorisu se na primer shranjuje vsa žalost, v Miamasu pa 24 ur na dan pridelujejo pravljice). Dežela je sestavljena iz drugačnosti in prinaša bitja kot so voljkuni, škrati, princese, Zdajka, Volčje srce, slonorogi, njena predispozicija za obstoj je domišljija,  čas se meri z večnostmi, uporabljajo pa seveda tajni jezik. In ker se v teh pravljicah čas meri z večnostmi, ga Elsa tako meri tudi v resničnem življenju. Babica jo je skozi pravljice naučila tudi še kako pomembnega dejstva, da vse pošasti namreč niso videti kot pošasti, bati se je treba tistih ljudi, ki pošast skrivajo v sebi. In tudi te pošasti bo spoznala.

Nekakšna glava skupnosti je Britte-Marie, ki za svojim zunanjim avtoritativnim nastopom skriva resnično zgodbo nezadovoljne gospodinje, ta pa je zaradi svojega najedanja glavna tarča babičinih vragolij v hiši. Gospa je pravzaprav večkrat vredna pomilovanja, saj ni mogoče spregledati dejstva, da je zdolgočasena od osamljenosti. Ta osamljenost se vidi v obsesivnem brisanju namišljenih drobtin in prahu, pobiranja muck iz pralnega stroja in gladenjem namišljenih gub na krilu. Vendar se tudi pri njej zgodi pomemben preobrat, pravljica, ki ima potencial srečnega konca. Kmalu se izkaže, da gospa ni povsem brez domišljije, saj se zna dobro pretvarjati. Tudi za to človek rabi domišljijo in zato ustreza v kontekst skupnosti.

Poanta zgodbe je med drugimi ta, da je svet, ki nas obkroža in akterje v njem mogoče razložiti s pravljico, ali pa morda bolje – cel svet je lahko pravljica, če le ne pozabimo na domišljijo. Ta je v življenju najpomembnejša, je pogoj za polno življenje, če ne kar za preživetje. Druga pomembna poanta je ta, da je življenje v skupnosti, ki jo avtor podaja kot vzorec in ga lahko prenesemo, kar na celotno družbo, mogoče le, če pride svet nazaj v harmonijo. To harmonijo pa je mogoče doseči zgolj z medsebojnim sprejemanjem. S posluhom za sočloveka se dobi nazaj tista humanistična vrlina, ki ji pravimo človečnost.

Knjiga je prijetno poletno branje, ki pa bralcem vseeno ne bo pustila, da jo preveč hitro pozabijo. Skoraj zagotovo jo bodo ob prebiru priporočili naprej.

Tjaša Plazar

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s