Mića Vujičić: Oster štart

miča

 

Mića Vujičić, predstavnik tako imenovanega kikindskega literarnega čudeža, je v Ostrem štartu, s podnaslovom Sodnikov dodatek, zarezal v balkansko družbeno-politično sceno, ki je še kako močno vplivala na posameznika. V ospredju je namreč banatska družina – oče, mama, sin -, ki se na zunanje dogajanje impulzivno odziva in celo sooblikuje takratno (Srbija v devetdesetih letih 20. stoletja) politično sfero. Pripovedovalec je sin, ki brska po starih dnevnikih, družinskih zapisih, obenem pa ustne pripovedi mojstrsko prelije na papir. Tok pripovedi je analitičen; sestoji iz sedanjih dogodkov, hkrati pa v zgodbo pogosto umešča tudi pretekle pasuse. Preteklost je pomembna, družinske vezi nedotakljive in svete, ter še kako pomembne za pravilno razumevanje zdajšnosti. Družina Ladičorbić je simpatičen prikaz medosebnih odnosov  zgrajenih v vojni, miru, ljubezni in (zunanjem) sovraštvu.

Avtor z naslovom apelira na nogomet, veliko ljubezen očeta, ki svojemu enormnemu matematičnemu znanju navkljub, raje kot številke obrača žogo in prisostvuje na vseh tretjeligaških tekmah. A šport je zgolj ena izmed mnogih, subtilno infiltriranih tematik, ki determinirajo življenje protagonistov. Odraščanje v odprti, liberalni družini je vsekakor velik plus, a družba terja svoj davek. Ladičorbićevi so definitivno žrtve Miloševićevega režima  – skrivnostno je izginil njihov stric -, kar privede do nekonformističnih akcij velike borke za človekove pravice, mame Mile.

Humoren način podajanja (tudi neveselih) dogodkov riše nepredstavljiv optimizem, veselje do življenja in boj. Oster štart je knjiga o nogometu, politiki, pa tudi o vsakdanjih ritualih Banatov. Na pogled bi tako dejali, da je mama Mila vendarle glava družine – zobozdravnica, ki je ustanovila svoj politični radio -, a vseeno malenkosti kažejo na vzajemno sodelovanje vseh družinskih članov. Vsak je vesolje zase, zato je spoštovan in lahko brezskrbno manevrira v svojem osebnem prostoru. Če so zunaj divjale vojne in skrivnostno izginjali ljudje, je hiša protagonistov varno zatočišče, celica upanja, vitalnosti in energije.

Definitivno roman, ki se ga prebere na dušek in vsekakor delo v poduk in razmislek. Preteklost ni zanemarljiva podoba starih senc in duhov, še kako preveč prisotna je, celo živa, tiho (a močno) zasidrana na stenah sedanjosti. Junake ne obremenjuje preveč, vendar nikoli ne prenehajo z brskanjem po spominu, albumih, dnevnikih … Spominjajo se mrtvih in spretno plujejo med živimi. Polni so idej, entuziazma nad življenjem in nogometom. Vsak izmed trojice Ladičorbićevih ima svojo ljubezen, ki jo skrbno neguje. Vsak ima svoje sanje, ki jih živi. Preteklosti navkljub.

Anita Volčanjšek

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s