Omelette a la Donatien

Markiz

     Danes vam predstavljamo francosko kulinarično specialiteto s prehoda med osemnajstim in devetnajstim stoletjem. Prihaja iz temačnih kleti zloveščega in skoraj nedostopnega gradu Silling, kjer je svoj čas razvajala prefinjene okuse libertincev v romanu Sto dvajset dni Sodome. Uganili ste: naš kuharski mojster ne bo nihče drug kot Donatien Alphonse François – markiz de Sade.

     Zaradi zloglasnega markiza, ki je v strani svojih del prelil neznanske količine krvi (in ostalih telesnih tekočin), so razni pisci skozi stoletja pretočili morje črnila, ki mu ni videti konca. Nič manj od okrutnih, sprevrženih dejanj Sadovih junakov namreč ni izprijeno dejstvo, da je roman aktualen še danes, 231 let po svojem nastanku. V Sto dvajsetih dneh Sodome gre namreč za zgodbo o odvratno bogatih predstavnikih oblasti, ki so visoke družbene položaje pridobili s hudodelstvi, roki pravice pa se spretno izogibajo z medsebojnim pajdašenjem, spletkarjenjem in podkupovanjem. Ta peščica ljudi, ki po besedah Iztoka Ilca »izkorišča, izčrpava in se izživlja nad ostalim prebivalstvom«[1], niti za hip ne izpusti priložnosti, da bi si nagrabila še več bogastva, življenja ljudi pa so jim pomembna le toliko, kolikor z njimi lahko ugodijo lastnemu užitku. To življenjsko vodilo hladnokrvnih libertincev v Sadovih romanih vedno pripelje do »absolutno izčrpne kombinacije dogodkov«[2], ki delujejo kot skrajna satira družbenega reda in toge krščanske morale.

     Ob tem verjetno ne preseneča, da se je Sada marsikomu zdelo najpametneje pospraviti na varno in mu nadeti oznako sprevrženega norca, saj je v njegovih delih zaslediti vse preveč smisla. Ker kljub svojemu plemenitemu poreklu ni imel zvez, ki bi ga ščitile, ga je zagovarjanje seksualne svobode nemalokrat pahnilo za rešetke. Ta temperamentni, lahkoživi in razvajeni človek je tako približno dvaintrideset let svojega življenja prebil po različnih zaporih in norišnicah.

     Navsezadnje imamo pravo srečo, da je pred nami spodnji recept, saj je roman Sto dvajset dni Sodome nastal v sedemintridesetih dneh med Sadovim zaprtjem v Bastilji leta 1785. Markiz ga je z drobno pisavo napisal na dvanajst centimetrov široke lističe, ki jih je zlepil v dvanajst metrov in deset centimetrov dolg trak ter skrbno skril v svoji celici. Ker so ga kmalu po tem preselili v Charenton, je moral zvitek z nedodelanim romanom pustiti za seboj, našli pa so ga po padcu Bastilje leta 1789 in shranili pri neki družini. Leta 1929 ga je natančno prepisal Maurice Heine in tako svetu podaril eno najbolj kontroverznih literarnih mojstrovin vseh časov.

Omelette a la Donatien
(po zamisli markiza de Sada)

Sestavine:
3 debela kokošja jajca
sol
dobro nabrušen jedilni pribor

Postopek:
Običajno jajčno omleto, ki bo povsem zadostovala našim namenom, pripravite iz treh razžvrkljanih jajc, ki jih spečete v namaščeni ponvi. Če vam sama priprava te preproste jedi ne vzbuja posebnega užitka, to opravilo naložite enemu od služabnikov, ki so nepogrešljivi v domu vsakega pravega libertinca. Slednje vam daje neizčrpno množico priložnosti, da nesrečno bitje z izrednim zadovoljstvom kaznujete za vsako najdrobnejšo napako, ki jo utegne ob tem zagrešiti, kar bo nedvomno spodbudilo vaš apetit.

     Skrivnostna čarobnost te jedi leži v njenem serviranju. Prepričajte se, da specialiteto še vročo postrežete na riti, ki ne sme niti najmanj odstopati od božanske popolnosti. Ob branju moje izbrane proze boste ugotovili, da je takšnih zadnjic mnogo več, kot ste si morda mislili. Možnosti glede izbire zadnjice, ki bo služila namesto krožnika, so neskončno zabavne; med drugim jo lahko postrežete kar s svoje, izbira človeka s pomanjkljivo osebno higieno pa lahko služi celo kot očarljiva začimba. Rit, ki je bila izbrana za to čast, bo sicer skromno jed povzdignila v prefinjeno specialiteto, ki bo ugajala vsakemu libertinskemu sladokuscu.

     Pomembno je, da se omlete (v primeru, da jo boste jedli vi) ne pozabite lotiti z dobro nabrušenim nožem in vilicami. Okus krvi namreč jedi doda nek je ne sais quoi, skupaj s kriki žrtve pa tvori nepozabno gurmansko izkušnjo, ob kateri se vam bo zazdel neprimeren celo najfinejši porcelan. Prepričan sem, da boste omleto marljivo pospravili do zadnje mrvice. Bon appétit!

     Ste pričakovali okusnost? Madame ali monsieur, o meni imate napačno predstavo.

 

(Slika in besedilo: Brina Jamnik)

 

[1] Sade, Donatien Alphonse François de. Sto dvajset dni Sodome ali šola libertinstva. Prevedel Iztok Ilc. Ljubljana: Center za slovensko književnost, 2012. (Zbirka Aleph; 155).

[2] Foucault, Michel. Foucault live: Interviews, 1961-1984. V angleščino prevedla Lysa Hochroth in John Johnston. Uredil Sylvère Lotringer. Brooklyn: Semiotext(e), 1996. Str. 100.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s