Allen Ginsberg

Atumblr_ncxhhrV59q1tv8vcro1_1280llen Ginsberg, sin socialista in komunistke, revolucionarist, poet, ideološki voditelj beatnikov, zagovornik LGBT populacije in politični aktivist, pacifist… in še več. Njegova znamenita revolucionarna pesem Howl po zgledu Walta Whitmana je postala manifest beatniškega gibanja, ki je prinesel nov umetniški tok, začelo pa se je v Ameriki po drugi svetovni vojni. Pisal je predvsem politično obarvane pesmi. Pozornost publike je pritegnil leta 1956 z zbirko Howl and Other Poems. Howl izraža ogorčenje in brezup, glasno napada destruktivno in izkoriščevalsko družbo. Pesem je seveda šokirala mnoge kritike, ki so zagovarjali tradicijo. Zaradi grafičnega seksualnega jezika, so jo mnogi označili za obsceno. Policija je aretirala založnika Ferlinghettija, kar je pritegnilo nacionalno pozornost. V zagovor Howl so stopili literati in pesniki kot so Mark Schorer, Kenneth Rexroth in Walter Van Tilberg Clark. Schorer je na primer dejal, da je Ginsberg uporabil ritme in dikcijo vsakdanjega govora, ki pa seveda prinaša določeno mero vulgarnosti. Paul Carroll je dejal, da je pesem eden izmed mejnikov generacije,  Richard Eberhart pa, da gre za zares močno pesem, pozitivno silo, ki prihaja iz odrešilne ljubezni in ki  tuli proti vsem kar je mehaničnega v družbi, ki je ubija dušo. Clark je na sodišču dejal, da je Howl delo zares iskrenega pesnika, ki pa obvlada tudi tehniko pisanja. Pričanje njegovih prijateljev je prepričalo sodnika in tako se je pesem otresla etikete obscenosti.

Leta 1943 se je Ginsberg spoznal in spoprijateljil z Williamom Burroughsom in Jackom Kerouacom. Predstavljali so prvo linijo beatniškega gibanja. Skupni so jim bili nekonvencionalni pogledi na svet, opevanje prepovedanih tem in tem, ki so veljale za neliterarne, jezik ulice, prakticirali so droge in nekonvencionalno obnašanje. Ko so Ginsberga aretirali zaradi kraje se je na sodišču skliceval na neprištevnost posledično pa preživel več mesecev v psihiatrični bolnišnici. Ideje in umetnost beatnikov je močno vplivala na Ameriško popularno kulturo petdesetih in šestdesetih.

Ko je diplomiral je nekaj časa ostal v New Yorku, nato pa se je leta 1954 preselil v San Francisco. Tam se je beatniško gibanje razvijalo skozi delovanje pesnikov kot sta Kenneth Rexroth in Lawrence Ferlinghetti.

Leta 1961 je izdal zbirko Kaddish and Other Poems. Pesem Kaddish velja za eno izmed njegovih najboljših pesmi. Louis Simpson jo je okronal za mojstrovino.  Po formi in slogu je podobna Howl, temelji pa na tradicionalni hebrejski molitvi za mrtve in odkriva zgodbo o Ginsbergovi materi Naomi, ki se je borila s psihično boleznijo in doživela serijo živčnih zlomov, in do katere je Ginsberg gojil kompleksna čustva.  Na zgodnjega Ginsberga je močno vplival William Carlos Williams, pomemben vpliv pa je bil tudi prijatelj Kerouac s svojo spontano prozo, ki jo je Ginsberg občudoval in adaptiral za svoje pesmi. Kerouac je namreč nekaj svojih del napisal kot tok zavesti brez kasnejših popravljanj. Tako Williams kot Kerouac sta poudarjala pisateljeva čustva in naravne izraze pred tradicionalnim literarnim strukturam.

Njegove političe aktivosti so bile osvobajajoče narave, saj je zagovarjal svobodo izražanja, spolnosti in bivanja nasploh, o čemer priča njegovo pisanje, ki je povsem individualistični izraz, ki odklanja tradicionalne norme in strukture.

Sredi šestdesetih let je bil močno povezan s subkulturami katerim je ponosno pripadal in protivojnimi gibanji. Skoval je slogan »flower power«, ki je postal del protivojnih gibanj in promoviral pozitivne vrednote kot sta mir in svoboda nasproti smrti in destrukciji, ki sta bila rezultat vojn. Preludij »poletja ljubezni« leta 1967 je bil Ginsbergov dogodek »Gathering of the Tribes for a Human Be-In«, ki naj bi veljal za prvi subkulturni festival in inspiracija, odskočna deska za kasnejše. Zaradi svojih protivojnih demonstracij in demonstracij proti takratnemu predsedniku Nixonu leta 1972, je bil večkrat aretiran. Leta 1978 je bil aretiran skupaj s svojim partnerjem Petrom Orlovskym zaradi sedenja na tračnicah v znak demonstracij proti raztovorjenju radioaktivnih odpakov iz Rocky Flats Nuclear Weapons Plant v Coloradu.

Ginsberg je bil zagledan v spirtualnost in vizionarstvo, ki je zraslo iz občudovanja poezije Williama Blakea. Kasneje ga je vodilo v misticizem in takrat je začel eksperiment, ki je vključeval pokušino različnih drog. Priznal je, da je na primer Kaddish napisal pod vplivom amfetamina, Wales – A Visitation pa na primer pod vplivom LSDja.  Ko je odpotoval v Indijo se je vrnil prevzet od meditacije in joge, ki ju je imel za superiorna in nepogrešljiva člena pri dvigovanju posameznikove zavesti, s tem pa se je tudi spremenil odnos do drog, čeprav je še vedno menil, da določene prepovedane substance koristijo pri kreativnosti in povzročijo eksplozijo zavesti.

Ginsberg in Orlovsky
Ginsberg in Orlovsky

Njegovo preučevanje vzhodnih religij je spodbudilo odkritje manter, ki jih je začel kovati tudi sam. Dihanje in ritem med čantanjem mu je bilo podobno pesmi zato imajo njegova številna dela elemente manter, zvenijo kot neke vrste molitev. Pred branjem svoje poezije je večkrat čantal določeno mantro zgolj zato, da je pripravil primerno atmosfero za pesmi. Zanimanje za vzhodne religije ga je vodilo do Venerablea Chogyam Trungpapa, budističnega opata, ki je močno vplival na Ginsbergovo poezijo, sprejel pa je tudi budistično vero.  Ginsbergova knjiga Mind Breaths je posvečena Trungpaju in vsebuje številne pesmi, ki jih je napisal s pomočjo shamantha meditacije.

Ginsberg je bil eden vplivnejših pesnikov svoje generacije in po besedah Jamesa F. Mersmanna velika osebnost v zgodovini poezije nasploh.
»Writing poetry is a form of discovering who I am, and getting beyond who I am to free awakeness of consciousness, to a self that isn’t who I am. It’s a form of discovering my own nature, and my own identity, or my own ego, or outlining my own ego, and also seeing what part of me is beyond that.« (Ginsberg)

Njegova poezija iz zadnjih let življenja je zbrana v zbirki Death and Fame: Poems, 1993-1997. Vsebuje tudi pesmi, ki jih je napisal takrat, ko je že vedel da ima raka na jetrih. Posthumno so izšli njegovi eseji (več kot 150), ki obravnavajo delikatne teme kot nuklearno orožje, Vietnamska vojna, obravnavajo pa tudi razne pesnike in velike osebnosti kot je bil na primer John Lennon.

Tjaša Plazar

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s