Janis Varufakis: Globalni minotaver – Amerika, Evropa in prihodnost svetovnega gospodarstva

V začetku letošnjega marca je pri Cankarjevi založbi izšla knjiga enega izmed najrazvpitejših nekdanjih politikov evropske novejše zgodovine. Kot grški finančni minister je služil le nekaj mesecev, a je v tem janisčasu na svetovno javnost naredil precejšen vtis. Veliko ljudi je bilo navdušenih nad njegovim rock´n´roll stilom, malokateri so ga poznali kot glavnega gostujočega ekonomista igričarskega giganta Valve, večina pa se ga spominja po ostrih besedah na račun kapitalističnih velesil in kot neutrudnega kritika politike Združenih držav Amerike in Nemčije. Knjiga Janisa Varufakisa: Globalni minotaver – Amerika, Evropa in prihodnost svetovnega gospodarstva pooseblja vse našteto, je drzna, neposredna, boleče aktualna predvsem pa izjemno kritična do sistema, ki so se mu v preteklosti le redki vplivneži upali postaviti po robu.

Marca 2008 sem se, tako kot večina študentov, počasi pripravljala na poletno izpitno obdobje, se družila s kolegi in se veselila prihajajoče pomladi in za njo dolgega vročega poletja. Med tem, ko se nas je večina nastavljala prvim sončnim žarkom, pa je ameriška banka Citigroup priznala, da njena dejanska izguba znaša kar dih jemajočih in skoraj nepredstavljivih 40 milijard dolarjev. Zgodil se je julij 2008, večina nas je uživala v poletnih radostih in norostih, ko je na drugi strani Atlantika vlada sprejela obsežen program pomoči, ki naj bi iz  dolžniškega krča osvobodil dve največji ameriški hipotekarni banki. Bankam Fannie Mae in Freddie Mac je ameriški kongres nameni finančno pomoč in jamstva za posojila, ki so skupaj znašala približno desetino svetovnega letnega BDP ali nedoumljivih 5000 milijard dolarjev. Črne napovedi in apokaliptične prerokbe se poleti 2008 vrstijo ena za drugo. Londonski City in ameriški Wall Street se ne morata izkopati iz jame, ki sta jo dolga leta z dvomljivimi finančnimi naložbami kopala sama in vsesplošen pohlep, ki je vladal finančnim ustanovam širom zahodnega sveta, se pokaže v svojih pravih barvah. Bliža se konec poletja, avgusta 2008 se študenti širom Evrope pripravljajo na nove izpite, zaposleni pa se počasi soočajo z dejstvom, da jih do novega dopusta zopet čaka novo delovno leto. Med tem cene nepremičnin v Ameriki, Veliki Britaniji, Irski in Španiji še vedno nezadržno in vztrajno padajo. Zaradi teh sprememb na trgu milijoni niso več zmožni odplačevati svojih hipotek in finančne institucije, ki so bile zahvaljujoč slabim naložbam na robu prepada, se znajdejo v še večji zagati. Po koncu poletja 2008 se svet pripravlja na novo, negotovo in temačno obdobje, recesije ni več mogoče preprečiti, ne le to, zdi se tudi, da bo precej »globlja in daljša« kot je bilo sprva pričakovati.

To je le grob opis dogodkov, ki so na tak ali drugačen način zaznamovali življenje prebivalcev zahodnega sveta. Težo odločitev posameznikov v finančnem sektorju pa smo na koncu, ko se je Globalni minotaver zrušil pod svojo lastno težo, čutili vsi. Milijoni so ostali brez domov, brezposelnost v Evropi in Ameriki je dosegla vrtoglavo stopnjo s katero si je kriza leta 2008 prislužila zveneč in boleč naziv Kriza. Veliko začetnico si je s svojimi katastrofalnimi posledicami in neverjetno vztrajnostjo pridobila le še Velika gospodarska kriza 1929.

Temelji za ta boleči propad sistema, ki so ga najvplivnejši vztrajno kovali v zvezde, pa so bili položeni že pred več kot pol stoletja. Financializacija, pomanjkanje nadzora nad delovanjem bank, vsesplošen pohlep finančnega sektorja in globalizacija so le simptomi veliko večjega in smrtonosnejšega zajedavca, ki je zahodni sistem držal pokonci vse do svoje predčasne smrti leta 2008. Janis Varufakis nam tako na dobrih 270 straneh predstavi glavne akterje, kako so si le-ti zamislili ustroj svetovnega gospodarstva in s tem tudi ustroj družbe kot take, ter dolgoročne posledice njihovih odločitev, ki jih bomo brez dvoma še naprej čutili tudi sleherniki. Ne glede na tematiko je Globalni minotaver knjiga, ki nedvomno pritegne vsakega, še tako ekonomsko nepodkovanega bralca. Jezik je laiku prijazen, vsebina pa boleče realna saj jo je v taki ali drugačni obliki, na lastni koži izkusil prav vsak.

Jerica Šemerl-Harmel

 

Foto: www.emka.siwww.pressreader.com

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s