Cormac McCarthy: Od prostranih step do post-apokaliptičnega uničenja

Cormac McCarthy sanja, sanja o divjem zahodu, o »kavbojih in Indijancih«, o dneh, ko si po ježi od sončnega vzhoda pa do zahoda na širnih planjavah jugozahoda Amerike, če si imel srečo, naletel le na enega osamljenega jezdeca, vse okoli le prostranstva grmičevja in skal. Sanja o pristnih odnosih, pravem tovarištvu med ljudmi, ki se zavedajo, da se, petsto kilometrov od najbližje civilizacije, lahko zanesejo le drug na drugega. Daleč stran od konvencij in družbe postavljajo svoja pravila o časti in pogumu, skupaj tvorijo svoje krdelo, ki deluje po dinamiki, ki je znana le posvečenim članom road2tropa. Delujejo po zapovedih, ki so znana le njim a hkrati starodavna in neuničljiva kot puščavska planjava, ki jih obdaja. V ospredju njegovih romanov so zapleteni odnosi med prijatelji in družinskimi člani, ki s seboj pogosto prinesejo neskončno lepe in težke trenutke, požrtvovalnost in nečloveško voljo, ki posameznike vodi, ko so postavljeni pred težke in nehvaležne odločitve.

Čeprav je avtorjev najslavnejši roman Cesta, za katerega je dobil tudi Pulitzerjevo nagrado za literaturo leta 2007, postavljen v post-apokaliptično Ameriko prihodnosti, pa njegova dela preveva značilna in subtilna nostalgija, ki se je tudi bralec sam, kaj hitro naleze. Protagonisti se, kot se zdi, znajdejo ujeti v času, ki jih je, brez njihove vednosti, prehitel in povozil.Naj bodo to spomini Očeta, ki se ozre nazaj na svoj najdragocenejši otroški spomin, ko je s stricem v tišini ribaril. Ali pa spomini starega gospoda Johnsona, ko z bridkostjo v glasu pripoveduje o nočeh preživetih v puščavi, pod streho zvezdnatega neba, mukajočo živino okoli sebe in ognjiščem, ki te greje v dolgi noči. Vsi hrepenijo po trenutkih brezskrbnosti in veselja. Ko skrbi zunanjega sveta ostanejo zunaj krhkega mehurčka kratkotrajne, a popolne sreče.

Velik uspeh romana Cesta, po katerem je bil leta 2009 narejen tudi istoimenski film, pa ni bila avtorjeva prva,  velika holivudska uspešnica. Leta 2007 sta brata Coen posnela film po njegovem romanu iz leta 2005. Ni dežela za starce je osvojil štiri oskarje in več kot petdeset drugih priznanj filmske nocouindustrije. Že samo zaradi tega dejstva mnogi Cormaca McCarthya radi imenujejo za najboljšega modernega ameriškega pisatelja, ki je v svojih romanih obudil številne nepozabne like. Njegova dela so sestavljena iz dolgih sekvenc in opisov, ki vsak na svoj način, vsakdanje situacije osvetlijo s migotajočo in magično svetlobo, v soju katere še tako vsakdanja opravila in pogovori, postanejo nepozabni in dragoceni. V svojem pisanju se pogumno loteva nasprotujočih se tematik. Lepota ameriškega jugozahoda nasproti zanemarjenimi ulicam mesta Juarez v Mehiki in post-apokaliptičnemu uničenju severne Amerike. Neuslišana in nesrečna ljubezen se prepleta z neskončno močnim prijateljstvom, usmiljenje, požrtvovalnost nasproti surovi, nepremišljeni sili, ki jo poganja egomanična samovšečnost in krutost.

Situacije in motivi, ki jih najdemo v teh zgodbah, se nam tako ne glede na kulise, ki jih obdajajo, zdijo presenetljivo domači. Zgodba o očetu in sinu bi bila lahko postavljena kamorkoli na opustošeno, post-apokaliptično Zemljino površje, saj je ljubezen, ki druži družinske člane univerzalna in brezčasna. Zgodbe in bratstvo, ki veže kavboje in rančarje ameriškega divjega zahoda, so enake prigodam in pripetljajem gauchotov argentinskih planjav ali mongolskih jezdecev. Pripovedi klasikov so nekakšne brezčasne zgodbe, ki v svojem bistvo presegajo geografske meje in specifike, ter spregovorijo o tematikah, ki nas povezujejo in družijo. Tankočutno in pozorno spregovorijo o lepotah in pasteh človečnosti, ki jim je tako težko pripisati prave in nepristranske besede.

Jerica Šemerl-Harmel

Foto: www.quotationof.com abortionsforall.wordpress.comwww.rogerebert.com

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s