Uršul’a Kovalyk: Drag Šov

Drag Šov, slovaške avtorice Uršul’e Kovalyk, drag je zbirka sedemnajstih kratkih zgodb, ki s pomočjo fantazij, prividov in nezavednega iz kalupa vsakdanjosti zajemajo po vedno aktualnih temah o medsebojnih odnosih. Slike, ki jih riše so nemalokrat pravi sanjski svetovi močnih podob, simbolov, ki se vtisnejo kot vizualna spremljava sporočila zgodbe oziroma le tega nosijo. Zgodbe ponujajo različne interpretacije in ne dolgovezijo z nepotrebnimi razlagami –  ekonomičnost avtorici služi za izpoved trenutnega, enkratnega vtisa – izpoved je kratka in jedrnata, brez olepšav. Zgodbe delujejo kot da bi se v trenutku spomnila sanj in jih vrgla na papir, da ne bi prehitro izginile. S tem obeležuje občutke in trenutke, ki se rišejo globoko v njenih protagonistkah, v podzavesti, ki je bolj resnična od otipljivega sveta, ki nas obkroža. Iztrganost zgodb iz širšega konteksta (osredotočanje na trenutnost) in zajemanje iz nezavednega sta pristopa, ki razdirata otipljivi svet. Na ta način ga potuji in bralca prisili, da vstane iz konformizma, da sprejme tuje. Ne manjka humorja, ironije, sarkazma pa tudi poželnja ne in eksistencialnih kriz. Junakinje so predvsem iskrene izpovedovalke svojih travm, seksualnih hrepenenj in vseh stanj, ki jih prinašajo medsebojni odnosi v primežu takšnih in drugačnih stisk. V zgodbi Mrtvi oče se na primer srečamo s pripovedovalko, ki je plod nesrečnega zakona ali pa morda kar pozabljenega orgazma, kot reče sama. Spregovori o svojem odnosu z očetom, ki ga pavzaprav nikoli ni zares bilo. Oče ji predstavlja demona, ki ga srečuje v sanjah od trenutka, ko jo je zanikal in zapustil, od trenutka, ko se je njegovo seme vbrizgalo v njeno mamo in oplodilo jajčece in začelo predstavljati breme. Vendar pripovedovalka se zaveda, da se mu je morala vsaj v pozavesti oglašati dolžnost, ki jo je verjetno skušal zapiti, kakor se je sama srečevala z njo v sanjah. Čeprav se ji mrtvi oče sliši bolje kot pijandura, alkoholik in pretepač in čeprav sovraži, da mu je vizualno v marsičem podobna, čuti, da je čas, da končno izreče besede odpuščanja pa čeprav šele zdaj, ko je že v krsti in morda celo nimajo več smisla. Vendar to mora storiti zase. In zdaj ko je oče končno nehal kričati bo sama končno prišla do besede. Zgodbo Deževni Jo bi lahko interpretirali kot zgodbo o nebogljenem, na videz (in na nek način na silo) popolnemu ljubimcu, ki nazadnje podleže želji po krepki moškosti. Veliko mero fantastičnosti in požrtovalnosti pa premore predvsem zgodba Mrtvi pes, ki nakaže na skrb do živali in ljubezen do njih.

Kovalyk piše kompleksno, nekonformistično, ekstremno, hladno in hkrati vroče, sega po navadne zgodbe v nenavadno in enkratno podzavest in izkorišča sanje, ker se zaveda, da prnašajo skladovnica podob. Ne cilja na priljubljenost – zgodbe so bralcu všeč ali pa zanič, za vmes ne da prostora. Morda zato, ker cilja na tiste, ki si pustijo skočiti v drsečo, neulovljivo podzavest.

 

Tjaša Plazar

Uršul’a Kovalyk: Drag šov, 2015, Cankarjeva založba, Ljubljana

slika: http://www.emka.si

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s