Ernest Miller Hemingway: Med lovom in vojno

Ernest Hemingway, zvesti preučevalec utripa tujih držav, narave, politike in gospodarstva se je slovenskemu bralstvu v spomin vtisnil predvsem kot izjemni romanopisec ter novelist. Starec in morje, Komu zvoni in Sonce tudi vzhaja so le tri izmed številnih objavljenih del. Vendar pisateljeva druga plat, povezana z novinarstvom – kariero je pričel kot časnikar pri različnih časopisnih družbah -, ni toliko poznana. Med lovom in vojno je zbirka prispevkov, pisanih v različnih obdobjih 20. stoletja ter objavljenih v številnih svetovnih časopisih. Kar pri Hemingwayu iritira je dejstvo, da se ni posluževal suhoparnega novinarskega diskurza – omejenega s vprašalnicami -, temveč je v članke vestno infiltriral umetniško besedišče. Celovita podoba je bila tisto, za kar je šlo pisatelju kot umetniku. Že sami naslovi člankov (Običajni in čudežni umori od 400 dolarjev dalje, Mussolini: Največji bluf v Evropi) pričajo o bogatem jeziku in nevsakdanjem stilu.

hemingway

Njegovi zapisi o politiki, financah in gospodarstvu so morda – za sedanje tiskane medije – nenavadni in tudi nezaželeni, saj je iz njih buhtela moč domišljije, pisateljskega orožja. A najbolj znani pisatelj svoje generacije ni slab novinar; še tako suhoparne in faktografske podatke je mojstrsko preoblikoval v zgodbo, še kako resnično, a nabito s čustvi mladega entuziasta, odličnega opazovalca. Svoje gradivo je uporabljal kot preobleko svojih zamišljenih načrtov. In res, marsikatera časopisna novica se je transformirala v novelo ali celo roman. Hemingway ni poznal ločnice med dvema različnima diskurzoma; slog upovedovanja je enak, pri časopisih je bil omejen zgolj znakovno. Kot reporter in inozemski dopisnik iz Kansas Cityja, Chicaga, Toronta in Pariza med ljudmi brez domovine, na Bližnjem vzhodu in v Evropi z diplomati ter državniki je nenasitno vsrkaval osebe, kraje in življenje; postali so gradivo za njegova kasnejša velika dela. Med lovom in vojno je zbirka sedeminsedemdesetih člankov različnega kronotopa. Ker je veliko potoval, je redno objavljal reportaže, polne dogodivščin, v katere je mestoma apliciral družbeno-politično dogajanje. Burno stoletje, v katerem je avtor živel in ustvarjal, je namreč prinašalo veliko gradiva, ogromno zgodb, ki so bile zvesto prelite na papir. Rad je pisal o bikoborbah – marsikateri članek povzema to tematiko -, tuje mu ni bilo niti gospodarstvo, še z večjim navdušenjem pa se je posvečal politiki. Vzpon fašizma je v njem prebudi staro mržnjo zoper Mussolinija in njegovo ideologijo; marsikateri zapis lucidno graja vzpon nesmiselne stranke. A Hemingwayeva največja ljubezen ostaja lov, kateri je namenjen večji del dotične knjige. V slehernem delu je namreč  – z izjemo enega iz druge svetovne vojne – po en prispevek tega ljubitelja narave, lovca in ribiča, velikega umetnika.

Bogato, ustvarjalno življenje mu je začrtalo novinarstvo; v tej profesiji se je literarno izšolal, obenem pa služil denar, ki ga je vlagal v potovanja. Mestoma so v obravnavani zbirki pasusi o pisateljevem življenju, bivanju v tujih državah, delu … Sam pa je poklic pisatelja in novinarja eksplicitno ogradil, ločil: ˝Prva pravica, ki jo ima moški pri pisanju, je izbor tistega, kar bi rad objavil. Če ste živeli kot časnikar, se naučili svoje obrti, pisali proti mrtvilu, pisali neumnosti ob pravem času in ne neprestano, nihče nima pravice, da bi izkopaval te neumnosti in jih uporabil proti neumnostim, ki ste jih napisali zato, da bi pisali najboljše, kar zmorete.˝

Anita Volčanjšek

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s