Goce Smilevski: Heloiza – Vrnitev besed

Goce Smilevski, makedonski pisatelj mlajše generacije (1975), v Sloveniji poznan po romanu Sestra Sigismunda Freuda, v tokratnem najnovejšem delu (založba Mladinska knjiga) svojevrstno (z)meša fikcijo z zgodovinskimi dejstvi. Heloiza, kakor je ime tudi protagonistki, je namreč mestoma verodostojen zapis o družbeno-političnem življenju v Franciji, v 12. stoletju izjemno konzervativni in religiozni. Kako avtor sam zapiše v dodatku, je resda baziral na – v Narodni knjižnici v Parizu shranjenih – pismih, ki sta si jih izmenjali resnični osebi, lepa ter pametna Heloiza in Abelard, največji učenjak takratnega časa. A Smilevski z literarnim jezikom poruši avtentičnost  – nesojena ljubimca sta lahko komunicirala zgolj preko pisane besede – in v zgodbo vplete fikcijo: ˝Zato bi bil vsak poskus uporabe njunih pisem kot podlage za ustvarjanje novega literarnega dela skrunjenje njunega skupnega prostora.˝

heloiza

Heloiza oz. Vrnitev besed se opira na diskurz zaljubljencev v skeptičnem, do naprednih učenjakov izjemno sumničavem okolju, ki je povzročil razdor nekoč bujno cvetoče ljubezni. Če je avtor Heloizo ustvaril na podlagi dialoga, je v dotičnem delu glavno besedo namenil naslovni junakinji, ki svojo življenjsko kalvarijo opisuje v prvi osebi. Protagonistka je namreč hitro dopadljiva, izobražena in samostojna, ki zgolj pod težo klera in rigidne družbe pristane za debelimi zidovi samostana. Njena pripoved, spočetka strnjena v kratko obnovo nato preraste v podrobno opisovanje otroštva, mladosti, zrelih let in starosti. Avtor se izogne sentimentalnosti, patetiki in obžalovanju; četudi iz besed junakinje veje nekakšna žalost, pa njeno pripovedovanje presega trpečo artikulacijo ranjene ženske. Četudi zaprta v samostan, daleč stran od sina edinca in ljubezni življenja, pogumna presega okvire definicije družbenega spola, ko se končno odloči za korak samostojnosti. Zablode hermetične družbene ureditve, nad katero bdi kralj s cerkveno srenjo, so posredni povzročitelji muk in trpljenja dveh – spočetka – strastnih zaljubljencev, ki pa sta se rodila v docela napačnem času. Heloizin moški je v dotičnem delu nekako stranska oseba, ki se je zrušila pod nemogočimi pritiski duhovščine in zapustila svojo sekundarno družino. Medtem ko je na starost zaradi bolezni in izobčenosti izredno trpel, se je nekoč zapuščena in trpeča Heloiza spoprijela z nemogočimi zahtevami zunanjega sveta in postala močna, odločna, pripravljena najti izgubljenega edinca in dušni mir. Vlogi sta se tokom let zamenjali, nekdaj vsemogočni Abelard je na koncu, ko se od njega desetletje mlajša Heloiza končno prebudi in osvobodi: ˝Opazovala sem ga, kako trepeta pred menoj. Abelard je bil zdaj samo nemočen starec, ki je prosil, naj mu rešim preostalih nekaj let ali dni življenja.˝ In borila se je tudi zanj, kakor se je že vseskozi za svoj obstoj, kot strastna ženska, redovnica in starka. Hrepenenje po sinu je bilo močnejše od smrti, zato je vztrajala, moledovala po samostanih in škofijah, zato je verjela v edino očetovo zapuščino, astrolab, ki ga je vedno imela zavezanega okoli vratu. Nekakšen totem, ki ji resda ni namenil srečne poti, jo je pa vsaj obvaroval pred skoraj gotovim propadom.

Naslovna junakinja in Abelard sta pokopana na pokopališču Pére Lachaise v Parizu (kakor Wilde, Molière, Balzac, Proust), njune besede pa zvenijo še danes. Tokrat jih je sublimno na papir umestil makedonski umetnik, ki se dobro zaveda krhkosti starih rokopisov in nepreverjenih zgodovinskih dejstev. Tako Vrnite besed ni rekonstrukcija ljubezenskega življenja dveh  izobčencev, pač pa trpka zgodbe Heloize, ki je v svoj miselni tok zvesto in srčno – takšna je pač bila – infiltrirala tudi nekdanjega ljubimca, malce bojazljivega filozofa ter teologa. Njune ljubezni ni moč povrniti, vsekakor pa za vedno ostanejo besede, ki omogočajo predor v nek drug svet, samo njun imaginarni prostor, kjer lahko končno brezskrbno zaživita.

Anita Volčanjšek

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s