Petra Hulova: Postaja Tajga

9789612821791-1Roman Postaja Tajga mlade češke pisateljice Petre Hulove prinaša napeto pustolovsko zgodbo, v kateri se srečuje evropska kultura z nerazvito kulturo sibirskih staroselcev in njihovih nesrečnih potomcev. Knjiga je pri Cankarjevi založbi izšla letošnjega leta v prevodu Nives Vidrih.

Najbolj vlažna in meglena evropska zima je pomlad za zimo v Sibiriji. Oster veter reže skozi pljuča in če se kot pustolovec sredi noči znajdeš sredi tajge, si si zapisal smrtno obsodbo. Atmosfera, ki jo  avtorici uspe naslikati, med seboj vrtinči različne čute – v nosnicah je vonjati smrad po razpadanju, pod napeto kožo šklepetanje kosti, na jeziku oster veter, čez oči se vleče megla kot siva mrena in nekje pod tančico sivine se lušči nenavaden, še neodkrit svet med šumi podrasti, ki se lomi v vetru. Postaja Tajga nam pred očmi skrivnostno odkriva neznano, tuje, necivilizirano in odnos do tujega. Oboje se razkriva v obdobjih pred in po vojni, času zloma sovjetske velesile. Srečamo se s sovjetizacijo v pravem pomenu besede. V romanu se prepleta več zgodb, akterji pa so med seboj povezani in v določenih odnosih. Hkrati so tudi nosilci posameznih poglavij, tako da roman razvija zgodbo iz sicer tretje osebe, vendar iz vidika vsakega izmed njih nihče ni manj pomemben od drugega, vse zgodbe morajo biti povedane, da celota vzdrži. Avtorica postavlja ob vrednostne sisteme v civilizaciji tiste, ki veljajo na skrajnem robu le te, pravzaprav na kamnu, ki še ni spoznan za temeljnega in mu še veliko manjka, da bo to postal. V ozračju je čutiti duh komunizma, čigar ideologijo avtorica presoja iz različnih vidikov, v praksi pa je njegovo delovanje prikazano na konkretnih primerih, vendar brez pretirane moralne note.

Roman govori o dveh danskih pustolovcih, ki se v razmaku nekaj let podata v tajgo, oba s težnjo po novicah iz neodkritega sveta, drugi pa še s težo prvega – da razišče njegovo izginotje. Oba skušata raziskati in razumeti dušo tajge in tamkajšnje nepredstavljivo bivanje, sredi oteženih naravnih razmer za življenje – usoda je včasih lahko res kruta. Konfrontacija omenjenih obdobij v ruski zgodovini dvajsetega stoletja skuša vsaj malo razgaliti to tako imenovano grobo rusko dušo. V tem podrastju upanja, ki prežema celoten roman, se srečamo s kolektivnim, ki se objema s prvinskim.

Gre za osupljivo pustolovščino, za izjemno potovanje v divjino, ki pretenciozno razkriva življenje skoraj iz samih začetkov, iz prsti, iz grozljive pristnosti, onkraj tesnobe moderne dobe, za katero tukaj v tej megli in v tem mrazu ni prostora, niti ni dobrodošla …

Tjaša Plazar

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s