Terrence Malick: Potovanje časa (2016)

Terrence Malick in njegovo devetdesetminutno Potovanje časa ob hipnotičnem glasu Cate Blanchett je popolno razočaranje. Sprašujem se, če bi bila morda boljša tista štiridesetminutna verzija z Bradom Pittom ali pa preprosto nobena.

Avtor napoveduje zgodovino vesolja, njegovo rojstvo in njegov konec, vendar vesolja v filmu ne vidimo prav dosti. Pričakovala sem predstavitev kozmoloških idej o singularnosti, velikem poku, inflaciji, teoriji prostora-časa in multiverzumu, dobila pa sem osnovnošolsko pravljico o evoluciji Zemlje, ki ne kvalificira niti za poučno oddajo na National Geographicu. Na začetku sledimo nečemu, kar je verjetno veliki pok, potem se preselimo na Zemljo in skozi dolge kadre do konca filma ostanemo Zemljani. Vmes zasledimo par zelo kratkih razmislekov režiserja o človeku, ki vsevprek seje svoj izprijeni človeški kaos, Cate Blanchett pa se ob opozicijskih prizorih evolucije narave zasanjano sprašuje, zakaj jo je mati Zemlja zapustila.

Drži sicer, da so kadri estetski in poetični; ob geoloških spremembah in razvoju mikroorganizmov v čudaška vodna bitja dobimo vtis, da je Zemlja živo bitje z lastno voljo do moči, vendar se film odvija brez kakršnihkoli pojasnil, ki bi povezovali prizore med seboj. Ali gledalci sami sklenemo, da padajoči meteorit pomeni konec dinastije dinozavrov ali pa so evolucijska prehajanja pojasnjena zgolj z neko predsokratsko motiviranostjo dveh nasprotnih si sil ljubezni in sovraštva. Če si dovolim še korak dlje v filozofsko frustracijo, ne morem mimo velikih vprašanj in dognanj, ki jih film odpre: Kaj smo ljudje storili materi Zemlji, kam gremo, kako smo prišli sem, kaj je smisel, smo ljudje zgolj umazani individuumi, jadajada. Seveda, jasno, toda ob koncu filma sem se namesto razsvetljeno počutila razžaljeno, saj je bila Sofija zlorabljena pred polno kinodvorano in nihče ni ničesar ukrenil.

mv5bmdqxzme3ywetngy5ny00nzjmltlizdctyzk3zmu3zgmwmjdmxkeyxkfqcgdeqxvymji1nta1nzy-_v1_

Po padcu meteorita smo deležni opazovanja nabildanih praljudi brez penisov, ki razen tega, da imajo močneje izraženo spodnjo čeljust in krive zobe, nižje čelo ter neurejeno pričesko, izgledajo kot naoljeni fitneserji. Njihovo dramatično poskakovanje iz kadra v kader, pogledi v nebo z razprtimi usti, surovo odiranje zajca in prizor človeškega trupla niso jasni. Naj bi ti ljudje predstavljali prve hudičeve klice, ki so vzniknile ob rojstvu umazanega človeka in kasneje prekrile Zemljo, oh mati Zemljo z betonskim obližem? Ali pa je prav ta vsemogočna in vseljubeča mati tisti arché, iz katerega izhaja zlo in se lahko tolažimo s tem, da Malickov film izhaja zgolj iz otroške nezaceljene materinske rane? »Mother where are you?  /…/ Who are you, life giver, light breaker?«

MV5BZTg2MmNhOTctOGYwNS00ZTBiLTk4M2UtNjg4NzE4NTY3NDg4XkEyXkFqcGdeQXVyNDk4NzAyNzU@._V1_.jpg

Suma sumarum: poetičnost – check, prijeten register pripovedovalca – check, zlajnana velika vprašanja – check, opozicija lepa narava / grdi čovek – check. Zgodovina vesolja – ništa, informativnost – ništa in katarza – ništa. Trideset let za tak izkupiček?

Terrence Malick izvede malverzacijo na dveh ravneh. Najprej je seveda očitna vsebinska, saj ne ponuja kozmologije, temveč predvsem biologijo. Prav tako pa gre za goljufijo na področju žanra, saj naj bi dokumentarni film ponudil informacije, poetika pa bi morala biti zgolj dodana vrednost. V čem se Malickovo Potovanje časa pravzaprav razlikuje od njegovega Drevesa življenja?

Ana Marinšek

Fotografije:

http://www.imdb.com/title/tt1945228/mediaviewer/rm2113079552

http://www.imdb.com/title/tt1945228/mediaviewer/rm2404522752

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s