FRANC JOŽEF, monografija

9789612822194Monografija Franc Jožef, katero je uredil Gregor Antoličič, prispevke zanjo pa pripravilo deset avtorjev je izšla proti koncu leta 2016 pri Cankarjevi založbi, ob 100. obletnici smrti tega najdlje vladajočega evropskega monarha.

Monografija se vsebinsko smiselno odpira s člankom o rodbini Habsburžanov, nadaljuje s cesarjevim otroštvom in strogim mladostniškim urjenjem in učenjem, predstavi njegovo ljubezen do lova, ki je kasneje prešla v edino prostočasno aktivnost, ki ni bila povezana z vladanjem in ljubezen do vojskovanja (v čemer pa kot izvemo kasneje ni preveč blestel), njegovimi prvimi leti vladanja, nato pa počasi preide v predgovoru napovedano izhodišče monografije in se začne posvečati cesarjevemu odnosu do Slovencev. Predstavi nam cesarjeva potovanja in njegov vsakdan, odnos do različnih veroizpovedi, njegovo politiko, vladanje med prvo svetovno vojno (in ozadje za začetek te), zaključi se s cesarjevo smrtjo in neizbežnim propadom monarhije.

Knjiga je črpala iz obilice različnih virov in je vsebinsko dosledna, podkrepljena z dejstvi, argumentirana in bolj ali manj spisana nepristransko, objektivno. Vsebuje tudi bogati del slikovnega gradiva, ki nam francjožefovsko obdobje še bolj približa. Vseeno pa ni homogena, vsaj ne v tem, da bi se brala kot delo enega avtorja, saj se vsebine iz članka v članek preveč ponavljajo, razlike se čutijo tudi v slogu kar pa niti ni bistveno, niti moteče (prej všečno), ker ne gre za leposlovno delo ampak strokovno zgodovinsko monografijo. Če bi bila knjiga zastavljena kot zbornik bi bila vsebinska ponavljanja smotrna, saj bi vsak prispevek lažje stal zase kot samostojna celota in s tem smiselno ponavljal/obnavljal bistveno iz prejšnjih vsebin za kompaktno celoto sledečega prispevka. Zanimivo je namreč dejstvo, da se največkrat v knjigi pojavlja začetek cesarjevega vsakdana (tudi naslov enega izmed člankov), po prebiru knjige mi je še ure odzvanjalo v ušesih kdaj je cesar zjutraj vstajal (in tudi hodil spat, čeprav tukaj si niti niso enotni). Je to res pomembna informacija ali bi bilo bolje, da se mi v spomin iz tega dolgega in pomembnega francjožefovskega obdobja vtisne kaj drugega? Ta skoraj kolektivna fascinacija avtorjev nad cesarjevim vstajanjem skoraj sredi noči (ne, ne razumem, da so s tem ponavljanjem hoteli poudariti njegovo zagriženo vladanje) pa sama po sebi niti ni tako zelo moteča kot je dejstvo, da se ponavljajo tudi druge stvari (morda bi se bilo treba bolj nanašati na že povedano ne pa informacije vnašati kot da so povedane prvič), ki me vzpodbudijo k vprašanju: so avtorji sploh (dosledno) prebrali prispevke soavtorjev monografije?  Iz strukturnega vidika po mojem mnenju knjiga ne vzdrži. Ne morem niti mimo dejstva, da avtor prispevka Cesarjev vsak dan, subtilno odobrava cesarjeve skoke čez plot (češ da so bili ti razumljivi zaradi ženinih odsotnosti!), medtem ko je čutiti očitno neodobravanje prehitre poroke ene izmed ljubic Franca Jožefa: »Katharina očitno ni potrebovala veliko časa, da je prebolela neuspelo zaroko, saj se je že 28. Septembra 1879 poročila z madžarskim aristokratom Nikolausom Kissom de Ittebedom (1852-1909).« (Antoličič, 2016: 162) Da Franc Jožef ni predolgo žaloval za svojo ženo pa se avtorju zdi povsem razumljivo, saj je vendar imel vladarske obveznosti in so mu te rutine lajšale žalost.  Še toliko bolj preseneti zagovarjanje cesarjeve nezvestobe, ker je ta vključevala petnajstletno dekle Anno, otroka. Po tem, ko avtor iz dnevnika Anne citira prvo srečanje s Francem Jožefom, ki gre takole:

»Cesar, na katerega sem očitno naredila velik vtis, me je poskušal srečati z vseh strani. Na začetku me je to veselilo, saj sem smatrala, da gre za naključje… Toda opazila sem, da me zasleduje … iz nasprotne strani pride dvorni paznik, jaz sem rešena, cesar izgine.« (Antoličič, 2016: 161),

svoje odobravanje te zveze otroka s petinštiredesetletnim moškim, ki je pravkar dobro postal dedek, ne problematizira ampak objektizira žensko (ponavljam – ki to sploh še ni) in nerodno piše: »Pa vendar je mlada Anna v cesarju prebudila veliko strast.« (Antoličič, 2016: 161) Ustavimo se pri tem, da je Anna napisala, da je bila zasledovana in potem rešena s strani paznika. Če je začutila strah verjetno ni šlo za obojestransko naklonjenost in se ji stvar ni zdela nedolžna niti ne naravna. Kako je prišlo do tega, da se mu je »predala« ne izvemo, ker se zdi pomembno zgolj dejstvo, da je bila za svoje usluge, v slogu ženske kot objekta, dokler je afera – ali pa morda bolje poseganje v njeno telo – trajalo, bogato poplačano. Vemo, da se je takrat tovrstna zveza zdela sprejemljiva (za potrebe širjenja moči so se poročali (pre)mladi), danes pa se ne, zato bi bil ta del lahko napisan vsaj zgolj kot dejstvo, ne pa da daje sum na odobravanje. Avtor pove tudi, da je bil ljubezenski odnos z Anno zgolj telesne narave, medtem, ko je imel s svojo drugo ljubico, igralko Katharino Schratt globlji odnos. Sumim, da je bilo temu tako zaradi tega, ker je bila Anna še otrok in v razmišljanju takrat še ni dohitevala zrelejšega cesarja.

Če se delam, da teh zevajočih seksizmov nisem prebrala (priznam, da me je knjiga zaradi tega precej odvrnila in sem se zaradi potrebe po njihovi izpostavitvi načrtno odrekla širšemu razglabljanju o vsebini), bi na koncu še enkrat na splošno pohvalila izjemno globino in podatkovno doslednost monografije – da bo temu tako je bilo čutiti že na začetku, zato knjigi te vrednosti tudi glede na zgornjo kritiko ne bom (pristransko) odvzela. Odlično čtivo za poglobljeno razumevanje tega dolgega in za Slovence pomembnega obdobja.

Naj zaključim z mislijo, da bi bilo zanimivo vedeti kakšen bi bil svet danes, če bi Franc Jožefov sin, prestolonaslednik Rudolf, ki je bil liberalnejšega duha, vendarle postal cesar.

Tjaša Plazar

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s