Antonio Scurati: Nezvesti oče

Lahko bi dejali, da je življenje niz majhnih apokalips in posledično evforije, ki sledi zmagi nad demoni in viharji, ki nas oblegajo. Nad nas se spustijo nezvesti-oce-350povsem nepričakovano, navadno takrat, ko se nam zazdi, da smo končno prispeli v objem varnega pristana. Glaucu Ravelliju, uspešnemu kuharju, površnemu možu in zagnanemu očetu, se svet iztiri nekega nevpadljivega dopoldneva, v indijanskem poletju, 30. septembra 2011, točno ob deseti uri, sredi družinske kuhinje. Krčevitemu joku, lovljenju sape in zmedenim pogledom s strani moža je sledil trenutek izčrpanosti in pogubni: » Morda mi pa moški niso všeč.« Dnevi, ki sledijo temu spoznanju, polni samorefleksije, obupnega seciranja preteklosti, raziskovanja pomena partnerstva in neznanskega vloge, ki jo igra kot oče triletni Aniti, zapolnijo dobrih dvesto strani romana Nezvesti oče, italijanskega pisatelja Antonia Scuratija, ki je, proti koncu lanskega leta, izšel pri založbi Mladinska knjiga.

Roman, ki je napisan s perspektive moškega, diplomiranega filozofa, kuharja, partnerja, sina in očeta, odraža držo glavnega protagonista. Neposreden, na trenutke šovinističen, brezkompromisen, predvsem pa nepristransko kritičen do sebe in časa v katerem se odvija njegova notranja vojna. Zahvaljujoč naraciji se nemudoma potopimo v notranje peripetije glavnega junaka, ki je poln velikih izrazov in nenavadnih prispodob, kaj hitro pa postane jasno, da filozof lahko postane kuhar, a kuhar nikoli ne mora pozabiti filozofije, ki oblikuje njegov pogled na svet. Postavljen v Milano, v prvo desetletje težko pričakovanega novega tisočletja, je roman Nezvesti oče prepojen z jezo, razočaranjem in izgubljenostjo generacije, ki je svoje prve samostojne korake naredila med tem, ko se je svet okoli nje podrl kot hiša iz kart. » Ne bodi prestrog z nami, oči. Razžira nas razkol med pričakovanji, ki smo jih gojili v času sitega otroštva in adolescence, ter realnimi pridobitvami bedne sedanjosti. Zato trpimo za sindromom nedavne preteklosti. Vse do včeraj, ves čas naše mladosti, je kazalo, da gre življenje okoli nas postopno na bolje. Ko pa smo se povzpeli v sedlo odraslosti, nas je skoraj nenadoma presenetil obrat smeri.«

Vendar je kljub radodarnim odstavkom družbenokritičnega svetobolja, nasproti mnogokrat opevani, katalogizirani in razčlenjeni vlogi mame, v romanu Nezvesti oče na piedestal, še večkrat pa na sramotilni steber, postavljena vloga posameznika kot očeta. Negotovi prvi koraki po poti očetovstva so polni dvoma in strahu saj se oče, po njegovih besedah, rodi šele v porodni sobi. Vse kar sledi temu trenutku, je navkljub dobrodušnim zagotovilom in prepametnim nasvetom priročnikov za mlade starše, čista improvizacija. Medsebojni, partnerski in družinski odnosi so tako, čez noč, povsem spremenjeni, na plečih slehernika je, da se tem spremembam prilagodi po svojih najboljših močeh.

Nikoli ne moramo, niti za hipec pozabiti, da je Glauco Ravelli le človek, tako kot mi vsi. Manjka mu lastnosti, značilnih za glavne junake romanov, ki so ničkolikokrat le idealizirane verzije piscev samih. Kot le sam ve in zna se spopada s svojimi notranjimi demoni, negotovostmi in slabostmi ter krmari med čermi starševstva, partnerstva in poslovnega uspeha. Nič se ne razplete kot bi si sam predstavljal v dolgih nočeh adolescence, ki na svet še gleda skozi rožnata očala. Zakon z Giulio je, po rojstvu hčerke, povsem brez ljubezni, restavracija je na robu prepada in zdi se da kite njegove biti med seboj veže le še Anita. Partnerska zvestoba je kar nekajkrat postavljena pod vprašaj, meseno poželenje je močno in v Milanu je skušnjav na pretek, o očetovski zvestobi in predanosti pa je bralec lahko bolj trdno prepričan. Glauco je nedvomno oče po svojih najboljših močeh, in več kot je hčeri dal, po vsej verjetnosti, ni bil zmožen dati. Preden bi bil namreč lahko zvest hčeri, partnerici, staršem, sodelavcem, bi moral biti zvest le sebi.

Jerica Šemerl-Harmel

Foto: mladinska.com

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s