Shakespearjeva Hamlet in Macbeth pri založbi Mladinska knjiga

hamletmacbeth3crop

Ameriški pisatelj Mark Twain je nekoč dejal, da je klasika knjiga, ki jo vsi hvalijo, nihče pa je ne bere. Ta njegov citat se mi je v zadnjih dneh naravnost nadležno prikradel v možgane. Kriv je verjetno moj prijatelj, ki se je mojemu navdušenju ob izdaji Shakespearjevih največjih del, ki jih je ob štiristoletnici smrti velikega dramatika izdala založba Mladinska knjiga, nasmehnil z besedami: »Shakespeare? A to sploh še kdo bere?«

Lahko bi mu začela na dolgo in široko razlagati, da gre za največjega pisca v sami zgodovini jezika, da gre za vrhunska dela, h katerim se sladokusci vračamo vedno znova, saj si človek rad privošči tudi kozarec odličnega viskija, čeprav že pozna njegov okus.  Toda:

Ker je kratkoča bistroumju duša,
ovinki le telo in vnanji lišp,
naj kratko govorim.
(Hamlet, II. dejanje, 2. prizor)

Nesporno dejstvo je, da so Shakespearjeva dela brezčasna. Takšna pa niso zgolj zaradi bogatega jezika, privlačnih zgodb in večplastnih likov, ki so tako odlično zasnovani, da jih bralec ne pozabi zlepa. Najljubše teme velikega barda, kot so denimo ljubezen, humor, izdajstvo, pogum, oblast in politične spletke, ostajajo aktualne vse do danes, zaradi neprimerljivega mojstrstva, s katerim jih je Shakespeare obdelal, pa njihovo branje ostaja užitek, ki s ponavljanjem ne more zvodeneti.

Ogromen vpliv, ki ga je imel veliki dramatik, sega vse do današnje popularne kulture. Naj  z vrha spomina potegnem le nekaj nedavnih povezav s Hamletom in Macbethom, ki mi takoj padejo na pamet. V enem izmed najnovejših delov popularne serije Sherlock na primer naslovni junak svojo nezmotljivo intuicijo opiše z besedami: »By the pricking of my thumbs…« Slednji stavek, ki je bil v popularni kulturi sicer uporabljen že neštetokrat, je prva izgovorila ena izmed usodnih sester – treh čarovnic, ki stegujejo svoje kremplje nad dogajanjem v tragediji Macbeth:

hamletmacbethwyrd
Usodne sestre iz Macbetha (Polona Pačnik)

Palec me srbi; to znači:
nekaj zlega sem korači.
(Macbeth, IV. dejanje, 1. prizor)

Marsikdo ne ve, da vpliv Macbetha sega celo v priljubljeno sago fantazijskih romanov o Harryju Potterju. Da, prav ste prebrali: temni lord Mrlakenstein si napačno razlaga prerokbo, kar je na koncu vzrok za njegovo pogubo, enaka usoda pa doleti tudi častihlepnega Macbetha v Shakespearjevi tragediji. Avtorica J. K. Rowling se je vsega skupaj zelo dobro zavedala in v nekem intervjuju dejala, da je takšen razplet načrtovala že od samega začetka. O tem, kolikokrat v popularni kulturi zasledimo Hamletov »Biti ali ne biti«, bi se dalo diplomirati, kultna britanska skupina The Tiger Lillies pa se mu je poklonila s celim glasbenim albumom in predstavo, ki bi se jo dalo še najbolje opisati kot operno grotesko. »Are you going mad, Hamlet?« (»Boš znorel, Hamlet?«), ga sprašujejo v eni svojih pesmi. Shakespeare je prisoten celo v seriji Westworld, v kateri oče glavne junakinje Dolores pogosto citira dele njegovih dram. Toda vsi ti primeri so le droben vzorec dramatikovih neštetih citatov, ki nas obdajajo. V Kevd’ru smo že govorili tudi o številnih pregovorih in frazah, ki jih dolgujemo Shakespearju in nas že skoraj podzavestno spremljajo vsak dan.

Prijatelju torej odgovarjam: tudi če nisi velik literarni navdušenec, je Shakespeare vsepovsod okoli tebe. Bereš in poslušaš ga, če hočeš ali nočeš. Delček literarne veličine del avonskega barda je torej ravno v tem, da je uspel ostati izredno aktualen še danes, njegove zgodbe pa ne poznajo suhoparnosti in dolgočasja. V meni še posebej ljubih Hamletu in Macbethu na primer lahko najdemo nadnaravna bitja, kot so čarovnice in duhovi, dvorne spletke, izdajstva in krvave umore kraljev. Pa še recite, da to ni zanimivo.

Dramatikove mojstrovine se izplača vzeti v roke tudi zaradi privlačne podobe, v katero je Mladinska knjiga odela legendarne prevode Otona Župančiča, ki še do danes veljajo za najboljše slovenske prevode Shakespearja. Že same platnice napravijo novo izdajo knjig sodobno, dostopno, nikakor pa ne vzvišeno, dolgočasno in resno, kot se je do zdaj zgodilo že z mnogimi izdajami Shakespearja. Privlačne ilustracije Polone Pačnik (čigar karikature znanih osebnosti marsikdo pozna s priljubljenih skodelic), pospremljene z najbolj odmevnimi citati iz ustreznih dram, naravnost vabijo, da bi vzeli knjigo v roke. Poleg Hamleta in Macbetha se lahko razvajate tudi z Julijem Cezarjem ter Romeom in Julijo, zbirka pa ne bi bila popolna brez zbranih Sonetov v prevodu Janeza Menarta. To čudovito izdajo, ki jo bogatijo tudi obsežne spremne besede Tineta Logarja, torej pozdravljam z velikim navdušenjem in upam, da se bo zaradi nje vedno manj ljudi spraševalo, zakaj bi (še vedno) brali Shakespearja.

Brina Jamnik

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s