Harari: Sapiens, kratka zgodovina človeštva

 

Dr. Juval Noah Harari je profesor zgodovine na hebrejski univerzi v Jeruzalemu. Njegova knjiga Sapiens, kratka zgodovina človeštva je ena izmed bolj popularnih knjig iz področja poljudne znanosti. V knjigi na razumljiv, nekompleksen, zelo berljiv a pronicljiv način podaja zgodovino človeštva in s tem razvoj človeka do nevarne skrajnosti, ki ga je pripeljala do občutka superiornosti nad drugimi bitji, nad samo naravo. Harari argumentirano opozarja na izgubo človečnosti, ki se kaže v hedonističnem načinu življenja, kjer ni prostora za sočutje do drugih živih bitji, se pa reže vse večji prepad v ekosistem. Knjiga je izšla pri Mladinski knjigi za njen prevod pa je poskrbela Polona Mertelj.

»Zanimala so me velika vprašanja zgodovine, kot so na primer, ali je človek z razvojem, napredkom in močjo, ki jo je akumuliral v tisočletjih, postal srečnejši – ali mu je uspelo vse, kar si je nagrabil, pretvoriti v občutek zadovoljstva, sreče … Zanimalo me je, zakaj v veliki večini kultur moški prevladuje nad žensko, zakaj so sodobni ljudje krepili prepričanje, da lahko nove moči pridobijo z raziskavami, kaj je ustvarilo povezavo med znanostjo, politiko in gospodarstvom.« (Intervju, Sobotna priloga, 13.9.2014)

Harai v knjigi razišče kaj je za človeka pomenilo odkritje ognja, kako so pšenica, riž in krompir krivi za kmetijsko revolucijo (ki je po njegovem mnenju največja prevara v zgodovini)  in kako so te kulturne rastline udomačile človeka (nikakor ni bilo obratno), govori o pogodbi s pšenico (pogodba s hudičem?), ki je človeka in rodove za njim privezala nase. Gre za dobro znano prakso prelaganja bremena (zemlja, premišljena trinadstropna hiša, sanje staršev, poklici staršev, ideologije, politična prepričanja, krščanska vera itd.) in pravimo ji tradicija. Harari piše o brezčutnih zakonih ponudb in povpraševanja, o pasteh lagodja, o domišljiji, ki je bila ključna za preživetje homo sapiensa, o znanstveni revoluciji in  posledično tudi o tem kako človeka skozi zgodovino ni osrečilo prav nič – tudi denar in znanost ne (razlaga za to ni tako preprosta kot se navidezno zdi). Vse našteto so argumenti za Hararijevo zaključno misel in resno opozorilo o spodkopani človečnosti. Človekova grabežljivost, nenehno nezadovoljstvo in stalno hrepenenje po še več in več je masivno sidro, ki bo potopilo težko naloženo ladjo znanstvenih izumov in razvozlanih skrivnosti narave. Naši možgani, ki so se skozi zgodovino postopoma razvijali in nazadnje ustvarili tehnološko napredni svet kot ga poznamo danes, kjer je vsega toliko, da sploh ne vemo več kaj bi še kupili, so nas pripeljali do statusa nepoboljšljivih potrošnikov z vse več psihičnih težav, ki jih ustvarja hitro vrtljivi svet, kjer je vse informacije nemogoče zajeti, s tako močno zagledanostjo vase in svojo moč, da ne premoremo več toliko resnosti in zaskrbljenosti, da bi spregledali naivno in nevarno početje, ki bo nazadnje pripeljalo do destrukcijo nas samih. Smo res postali pametnejši?

 

Tjaša Plazar

 

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s