Hans Arp: Dada in druge pesmi

skopljeno cvetje se vzpenja po lestvi

iz kosti.

zrak se zlomi. črke se zlomijo.

veliki a se zlomi. mali a se zlomi.

veliki b se zlomi. mali b se zlomi.

črke iz mesa plezajo po drevju

iz mesa.

stoječe črke, sedeče črke.

ležeče črke.

črke iz kosti plezajo za skopljenim cvetjem

po lestvi iz kosti.

 

Abstraktni Jean oziroma Hans Arp (1886 – 1966) je bil nemško-francoski kipar, slikar in pesnik, raziskoval pa je tudi zakone naključja v svojih trgankah. Velja za enega poglavitih začetnikov gibanja dada. Zbirka njegove poezije Dada in druge pesmi vsebuje izbor doslej še neprevedenih pesmi v slovenščino. Za prevod izbora je poskrbel Andrej Medved, ki Arpovo poezijo argumentirano imenuje poezija igre, ker se le ta vrača nazaj v pristno in neobremenjeno otroško igro in posledično otroško govorico. Knjiga je izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Nova lirika konec leta 2016.

Kdo je zares prvi izustil besedo dada ne bo nikoli povsem zanesljivo znano, verjetno je bil to Tristan Tzara, zagotovo pa je bila prvič natisnjena v reviji Cabaret Voltaire (doživela je samo eno številko), ki je bilo prav tako ime za umetniško shajališče in zabavišče  predstavnikov dada. Urednik revije in ob Hansu Arpu in drugimi ustanovitelj shajališča je bil Hugo Ball. Dadaisti naj bi besedo dada po naključu izbrali iz slovarja knjižnega jezika, funkcionirala pa je zaradi svoje zvočnosti in odsotnosti razvidnega pomena. Tristan Tzara je namreč v Manifestu dada iz leta 1918 jasno zapisal, da dada ne pomeni nič. Gre za pomenljivi nič, katerega pomen je, da nekaj pomeni je v neki Izjavi zapisal Richard Huelsenbeck, eden izmed somišljenikov geografsko nezamejenega gibanja dada, ki naj bi ohlapno trajal med letoma 1916 in 1922. V sodobnih slovarjih francoskega jezika pod besedo dada najdemo oznake: konj (v otroški govorici), priljubljena ideja ali tema, konjiček oziroma hobi. Čeprav se je Tzara izpeljanki dadaizem močno in glasno upiral je dadaizem nazadnje vendarle obveljal za zgodovinsko oznako specifičnega gibanja v literaturi in umetnosti nasploh . Dada ne formulira novega literarnega programa ampak želi biti čisti antiprogram. Predstavniki dade so svoje ideje raznašali predvsem na dva načina – s publikacijami in osebninmi poznanstvi med avantgardisti v različnih državah. Duh dada je bil najmočnejši v Zürichu, Berlinu, Kölnu in Parizu, širil pa se je tudi drugam po svetu.

Hans Arp je poznal aktualne avantgardistične skupine, ker je sodeloval pri münchenski reviji Der blaue Reiter, v Parizu pa se sestajal z vodilnimi modernisti v tistem času. Cabaret Voltaire se je v svojih začetkih navezoval prav na poetični modernizem svojega časa in na najbolj žive zglede v preteklosti (recitirali so pesmi Apollinaira, Jacoba, Jarryja, Laforguea, Rimbauda in drugih). Dada je zavračal nacionalizem in apatridstvo večine sodelujočih. Razmeroma umirjen duh dade se je kmalu sprevrgel v potrebe po provokaciji in s tem v radikalne napade meščanske družbe in njenih vrednot (za kar je bil kriv predvsem Richard Huelsenbeck), ustvarjali so načrtno škandalozno zmedo, nemalokrat je morala nemire zadušiti policija, recitacije pa so vsebolj izpodrivali osebni prispevki. Bolj kot jih je imela publika za psihično motene bolj se je skupina dada utrjevala, mirnejši Hugo Ball se je vse bolj odmikal, nov duhovni vodja pa je postajal Tristan Tzara, ki je literarno dejavnost razširil na druga področja (ustanovitev Galerije dada, nova revija Dada). Raznorodno jedro skupine se je skrčilo v krog Tzare, Arpa in Janca.

Dada z radikalno prekinitvijo s tradicijo ne ukinja starih vrednot, da bi na njihovo mesto postavila nove, na mesta razdrtega ne postavlja novih moralnih stebrov, saj univerzalno moralo napada. Duh dada se sprošča skozi spontanost, prinaša kaotično zmedo, razkraja, uničuje. Tovrstna umetnost ni determinirana k nikakršnemu višjemu smislu (tega povsem ukinja), posamezniku dopušča neskončno svobodo skozi katero izraža samega sebe in svojo iracionalno brezdanjo notranjost.

Dadaisti so ustvarjali povsem svoj jezik, med seboj so združevali črke, ki v tem novem spoju niso imele pomena. Nov jezik so sestavljali iz poljubnih skovank, v spontani strukturi so bile pomembne asociacije in naključja, značilne za njihovo ustvarjanje so bile zvočne pesmi in lepljenke. Za dada pesmi je značilno: preprosta skladnja, sveže besedišče, skladenjska dvoumja, številne besedne igre, ironično križanje stavčnih delov, neresnična sporočila, pesmi, ki so same sebi namen, neskončna spontanost in s tem postavljanje po robu zakonom pesnjenja, zapuščanje normiranega prostora zdravega razuma in normalnosti, vračanje v pristno in nenačeto otroško igrivost, odkrivanje pozabljenega sveta naključij, nerazumljivih izštevank, zaklinjanj, litanij.

Vse zgoraj našteto je značilno tudi za pričujočo zbirko izbora Arpove poezije. Njegovo nenehno izumljanje novega bralca popelje v iracionalni svet, kjer v ospredje stopajo povsem novi zakoni (ki to niso) in kjer raziskovanje jezika dobiva nove razsežnosti. Vsak označenec ima neskončno možnih, svobodno in spontano izbranih označevalcev. Arpova poezija je dokaz, da nam jezik omogoča slikati iz naše globoke notranje svobode, ko smo najbolj v stiku s samim seboj – v vsej svoji bujni in za druge nedojemljivi iracionalnosti. Vrne nam pravico do tega, da zavrnemo naučene interpretacije (te praktično sploh niso več mogoče) in si pesem vzamemo k srcu po svoje. Odpelje nas v čas, ko smo se v otroški govorici zmogli izražati na številne možne načine, takrat smo gradili svet, v katerem je vse mogoče, kjer ne obstajata prav in narobe in kjer obstajajo številne možnosti, da hodimo po svetu z nogami obrnjenimi v zrak in glavo v tla.

Literatura:

Hans Arp, Dada in druge pesmi, Mladinska knjiga, 2016

Aleš Berger, Literarni leksikon, dadaizem in nadrealizem (študije), Državna založba Slovenije, 1981

 

Tjaša Plazar

 

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s