Gabriel García Márquez: Ljubezen v času kolere

Gabriel García Márquez je eden izmed najbolj pomembnih pisateljev 20. stoletja in eden izmed glavnih predstavnikov magičnega realizma, kamor umeščamo na primer roman  Sto let samote. Za ta svoj svojevrsten slog, kjer se magično prepleta z realnim kot da je vsakdanje (v tem se razlikuje od fantastike, saj je tam točno določena ločnica med tem kaj je realno in kaj ne) je leta 1982 prejel Nobelovo nagrado za literaturo.

Ljubezen v času kolere (El amor en los tiempos del cólera, 1985) je roman, ki velja za veliko mojstrovino preteklega stoletja in ki ga je Márquez označil kot »pripoved o moškemu in ženski, ki se neizmerno ljubita, a se ne moreta poročiti pri dvajsetih, ker sta premlada, vendar tudi ne pri osemdesetih, ker sta prestara«.

Gre za nekonvencionalno ljubezensko zgodbo, ki je postavljena na prelom devetnajstega stoletja v dvajseto, v mesto ob karibski obali, v čas, ko je pustošila kolera. Zgodbo, ki se pred nami niza nelinearno prežema poetičnost, humor, živopisnost in nostalgičnost. Roman temelji na dveh ljubezenskih zgodbah – na eni strani imamo mladostniško ljubezen na drugi pa zrelo, tisto, ki se razvije v pozni starosti… Prva se zgodi prehitro, druga pa prepozno. Motivacijo za obe ljubezni je avtor dobil iz resničnega življenja in ju priredil tako da sta literarno še vedno zanimivi. Roman govori o vztrajni, usojeni ljubezni, ki se naposled le uresniči pa čeprav ima le malo let življenja še pred sabo.

Florentino Ariza se zaljubi v mlado Fermino Dazo in ji piše vroča ljubezenska pisma. Fermina mu odpisuje z isto vnemo. Ko se začneta dogovarjati za poroko in skupno življenje, se vmeša Ferminin oče, ki poroki odločno nasprotuje. Da bi pozabila na neumno ljubezen jo odpelje daleč stran. Ko se vrne, Florentina ne gleda več z istimi očmi. Raje se poroči z uglednim zdravnikom, čez leta ga vzljubi, rodi dva otroka in postane spoštovana gospa. Z njuno zgodbo se pričujoči roman odpre, zasuk zgodbe v drugo smer je prijetno presenečenje. Florentino ima v tem času hrepenenja po Fermini veliko ljubic, a njegovo srce ostaja zvesto pri Fermini. Determiniran je, da bosta nekoč vendarle skupaj. To se zgodi šele, ko dopolnita 80 let, ko se vendarle zopet najdeta v brezmejni ljubezni med potjo na ladji z imenom »Nova zvestoba«, medtem ko vse naokoli pustoši kolera.

Gre za brezčasno ljubezensko zgodbo, ki je napisana z izjemno prefinjenostjo. Priporočljiva je za vse tiste, ki ne marajo klasičnih ljubezenskih zgodb, a se hkrati ne marajo prebijati skozi težaven slog. Knjiga je namreč kljub nelinearni pripovedni tehniki zelo berljiva in težko odložljiva.

 

Tjaša Plazar

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s