Božo Repe, Darja Kerec: Slovenija, moja dežela

Zgodovinopisna knjiga Slovenija, moja dežela, s podnaslovom Družbena revolucija v osemdesetih letih, ki je izšla pri Cankarjevi založbi letošnjega leta, prinaša dokumentiran in slikovni vpogled v obdobje burnih osemdesetih, ko je eksistenca velike Jugoslavije začela postajati vprašljiva in se je začel pisati uvod v osamosvajanje Slovenije. Avtorja knjige sta Božo Repe, redni profesor za sodobno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je avtor več knjig in učbenikov in Darja Kerec, docentka na oddelku za razredni pouk Pedagoške fakultete v Ljubljani in v Kopru, ki se ukvarja z zgodovino 19. in 20. stoletja, regionalno zgodovino in zgodovino vsakdanjega življenja.

Knjiga je sestavljena iz dvajset poglavij. Začenja se z ekonomskim razpadanjem Jugoslavije in bojem za boljši vsakdanjik, zaradi neučinkovitega gospodarskega sistema ter notranjim trenjem med državami, ki je bilo posledica različne razvitosti le teh, politično krizo, padanjem življenjskega standarda, koncem bratstva in enotnosti,  s smrtjo Josipa Broza Tita, ki je poskrbela, da se je utrgala zadnja nitka trdnosti Jugoslavije (kar se je nakazovalo že prej a se je skrbno skrivalo).  Nadaljuje se z miti in stereotipi o izvoru Slovencev, vse večjimi željami po samostojnosti, oglaševanjem, ki je močno pripomoglo k prebujanju Slovenske nacionalne zavesti. Za slednje ima veliko zaslug Studio Marketing, predvsem z akcijama Slovenija, moja dežela in Podarim – dobim. K prebujanju nacionalne zavesti so močno prispevali tudi glasbeniki (na primer pesem Samo milijon nas je), tednik Mladina, Tribuna, razmah punka, … Slovenski književniki so se angažirali, da bi se v šolah učili več slovenskih avtorjev. Knjiga prinaša naporno politično in gospodarsko dogajanje, različne kulturne pojave in subkulturna gibanja.

Zadnje poglavje knjigo malenkost sprosti burne napetosti, saj se posveti vsakdanjiku Slovencev. Prinaša uvid v preživljanje prostega časa, glasbo, modo, film. Avtorja ugotavljata, da je v osemdesetih obstajalo drugačno otroštvo, kot ga imajo otroci danes. V osemdesetih je odraščala tako imenovana zadnja generacija svobodnih otrok, ki so prosti čas še znali preživljati na ulicah, v naravi, v družbi sovrstnikov. Takrat so bile praske na kolenih in buške na glavah znak lepega otroštva.

Osemdesetih se lahko spomnimo po revijah Antena in Bravo, stripih Alan Ford, doktor romani, sličicah Živalsko kraljestvo, pa po filmih Otroci s postaje ZOO, Maratonci tečejo zadnji krog itd. Že v devetdesetih se je preživljanje prostega časa iz narave in fizičnega druženja počasi začelo prestavljati pred računalniške ekrane, čeprav so sledi osemdesetih še ostajale. Danes, v dobi socialnih omrežij, si še druženja na kavi ne moremo več predstavljati brez pogledovanja na ekrane pametnih telefonov, instagrama, facebooka, snapchata, viberja, skypa, ipd.

Knjiga zagotovo vzbuja nostalgijo tistim, ki so odraščali v osemdesetih in tudi nam, ki se je otroštvo začelo v poznih osemdesetih in nadaljevalo v devetdeseta. Izjemno poglobljena knjiga, ki piše zgodovino pomembne dobe, ko smo se Slovenci podali na svojo pot, ki pa se utira še danes.

Tjaša Plazar

 

 

 

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s