Christopher Clark: Mesečniki (Kako je Evropa leta 1914 zabredla v vojno)

Christopher Clark (1960) je britanski zgodovinar avstralskega rodu, ki že dolga leta predava moderno evropsko zgodovino na britanski univerzi Cambridge. Njegova knjiga Mesečniki, s podnaslovom Kako je Evropa leta 1914 zabredla v vojno, je prevedena že v več kot trideset jezikov in je takoj vzbudila veliko zanimanja, užaljenih kritik in glasnega ploskanja. Letošnjega leta smo dobili tudi slovenski prevod. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi v prevodu Jolande Blokar. Spremno študijo je napisal doktor Božo Repe, avtor knjige Slovenija, moja dežela in številnih drugih zgodovinskih knjig in učbenikov.

Clark v knjigi piše o odgovornosti in krivdi za prvo svetovno vojno, prikazuje kompleksen in poglobljen vpogled v dogodke, ki so vodili v njo, opisuje zapletene meddržavne odnose iz začetka dvajsetega stoletja in nepristransko slika pomembne voditelje (mesečnike, kot jih imenuje), njihove kvalitete in slabosti.

Clark je v knjigi naivno krivdo (kot ji pravi sam)  za veliko vojno iz Nemčije razpršil na preostali del sveta (Francijo, Rusijo, Veliko Britanijo in Srbijo). Zato so bili Mesečniki ponekod sprejeti z velikim odobravanjem, spet drugod užaljeno kritizirani. Medtem, ko je krivec za drugo svetovno vojno popolnoma jasen, si zgodovinarji niso povsem na istem, kdo je odgovoren za prvo, oziroma kje leži njen kal. Takrat je bil svet kompleksen, povezan z ohlapnimi zavezništvi, grajen na nezaupanju med državami. Šlo je za nepredvedljivi, sumničavi svet, nekaj je vrelo v zraku in zavrelo do vrelišča, do prve svetovne vojne. Interesi posameznikov so začeli prevladovati nad kolektivnimi interesi, šlo je za dokazovanje moči, velesile (predvsem Avstro-Ogrska) so izgubljale svojo trdnost in kompaktnost. Starega sveta je bilo konec.

Mesečniki so obsežna knjiga, ki je razdeljena na tri dele in se začenja z umorom v Beogradu, s prikazom razmer v Srbiji, ki je iz v balkanskih vojn (1912, 1913) odkorakala okrepljena in vse večjo podporo Rusije Srbiji.

Clarkov slog je pripovedno slikovit, saj opisuje dramatično atmosfero, ki jo je prinašala vrsta tragičnih dogodkov, ki so počasi zalivali kal morije. Vzrok za začetek vojne po Clarkovem mnenju seveda ni bil samo eden. Začela se je zaradi vrste odločitev, sprejetih na različnih mestih, v različnih obdobjih. In upoštevati je treba vse. Vseeno pa pravi, da je iskro vojne prižgala Srbija oziroma konflikt med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Od tod je sledila morija, ki zbuja strah in grozo še danes, in v kateri je umrlo dvajset milijonov ljudi.

Zagotovo gre za eno izmed pomembnejših zgodovinskih knjig. Priporočljiva je za vse tiste, ki bi o prvi svetovni vojni radi vedeli več, oziroma prebrali malce drugačno mnenje o njenem začetku.

Tjaša Plazar

 

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s